OD SOCIALISTIČNE ELITE DO KITAJCEV
Kitajci bi Titovo partijsko šolo
Nekdanjo Titovo politično šolo v Kumrovcu naj bi pred leti prevzela hrvaška Katoliška cerkev, a se to ni zgodilo.
Odpri galerijo
FOTO: Dejan Javornik
Sedem let je od takrat, ko je v javnost pricurljalo, da želi takratna hrvaška premierka Jadranka Kosor oziroma HDZ denacionalizirati nekdanjo Titovo politično šolo v Kumrovcu (dva objekta v skupni izmeri 15.000 kvadratnih metrov in zemljišča, ki merijo 90.000 kvadratnih metrov) ter jo vrniti Cerkvi kot nadomestilo za premoženje, ki ga ni mogla vrniti v naravi, Cerkev se je nemudoma odzvala in povedala, da »še ni nikakršnega dogovora, zato tudi podatki oziroma informacije o prehajanju lastništva politične šole v Kumrovcu v roke Cerkve ne držijo«.
Legendarna Titova politična šola v Kumrovcu že vrsto let propada, že nekaj let pa je tudi na seznamu državnega premoženja, ki bi ga Hrvaška rada prodala in se tako rešila tega bremena. Po tistem, ko je leta in leta ponujala »ustrezno izobrazbo« političnim kadrom od blizu in daleč, so se med vojno na Hrvaškem v 90. letih prejšnjega stoletja vanjo zatekli begunci iz vzhodne Slavonije.
Zdaj je izjemno drago breme preteklosti vnovič na seznamu za prodajo. In pojavili so se Kitajci. Gre za družbo Z-Run Well Ton Industry, ki ji predseduje Jiang Yu.
Bo tokrat prodaja vendarle uspela, legendarna politična šola, v kateri so se kalili tudi številni slovenski politični kadri, pa dobila novega lastnika in novo namembnost? V Kumrovcu so optimisti, a je med njimi precej takih, ki so prepričani, da bodo tudi Kitajci, ob pogledu na razsulo, obupali in si premislili.
Dom za upokojence?
Hrvaška vlada je sicer kompleks (politična šola, zgrajena leta 1981, in znanstveni center iz leta 1974) hotela prodati že leta 2008. Cena: približno pet milijonov evrov. Najresnejšo ponudbo je dalo gradbeno podjetje Ingra in obljubilo, da bi za 23 milijonov evrov dodatnega denarja politično šolo preoblikovalo v kongresno središče in dom za upokojence. No, projekt je propadel. V primerjavi s spominskim domom, ki ga obišče po nekaj tisoč ljudi na leto, slovita politična šola Josipa Broza - Tita propada. »Ali ni škoda? Objekt ima 260 sob, kongresno dvorano, kinodvorano in jedrsko zaklonišče,« je bilo takrat slišati.Legendarna Titova politična šola v Kumrovcu že vrsto let propada, že nekaj let pa je tudi na seznamu državnega premoženja, ki bi ga Hrvaška rada prodala in se tako rešila tega bremena. Po tistem, ko je leta in leta ponujala »ustrezno izobrazbo« političnim kadrom od blizu in daleč, so se med vojno na Hrvaškem v 90. letih prejšnjega stoletja vanjo zatekli begunci iz vzhodne Slavonije.
15.000 kvadratnih metrov površin ima Titova politična šola.
Od islamskega klerika do Kitajcev
Objekt je propadal, ostali so le spomini. Za namero občine, da bi rada prodala objekt, je izvedel islamski klerik Fethullah Gülen, pod njegovim okriljem pa je nastalo veliko šol in izobraževalnih centrov po svetu. Izvedelo se je, da naj bi v Kumrovcu zgradil oziroma uredil še eno, namenjeno študentom z Balkana in širše. Tudi tokrat iz vsega skupaj ni bilo nič.Zdaj je izjemno drago breme preteklosti vnovič na seznamu za prodajo. In pojavili so se Kitajci. Gre za družbo Z-Run Well Ton Industry, ki ji predseduje Jiang Yu.
Bo tokrat prodaja vendarle uspela, legendarna politična šola, v kateri so se kalili tudi številni slovenski politični kadri, pa dobila novega lastnika in novo namembnost? V Kumrovcu so optimisti, a je med njimi precej takih, ki so prepričani, da bodo tudi Kitajci, ob pogledu na razsulo, obupali in si premislili.
