CENE RASTEJO
Kitajci prišli v Slovenijo: želijo si svinjskih glav, parkljev in drobovine
Slovenija kot predelovalnica mesa in izvoznica za veliki kitajski trg.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Afriška svinjska kuga povzroča hudo škodo ne le kitajski domači prašičji industriji, potem ko so usmrtili že več kot milijon bolnih živali, temveč se je dvignila tudi cena svinjine za evropskega potrošnika.
»Ker je Kitajska prekinila trgovinske odnose z Ameriko, zdaj pričakuje, da jo bo Evropa zalagala s prašičjim mesom – in jo že –, cene pa bliskovito rastejo,« je za Slovenske novice povedala Ana Ahčin, generalna sekretarka GIZ Mesne industrije Slovenije. Cene svinjine so se v zadnjih mesecih dvignile tudi za 60 odstotkov in se še niso ustalile. Kje je zgornja meja, ne ve nihče.
Ker je povpraševanje po prašičjem mesu na Kitajskem veliko, je začelo posameznih kosov svinjine v Evropi že primanjkovati, pove Ahčinova. Kot kaže, se resno zanimajo tudi za uvoz iz Slovenije. »Leta 2013 smo vzpostavili stik s Kitajsko in dali prošnjo za pridobitev dovoljenj za izvoz na Kitajsko. Kar šest let se niso oglasili, nakar so letos poleti izkazali namero za obisk in sredi septembra dejansko prišli,« pojasnjuje Ahčinova.
Želeli so se prepričati, kakšen je nadzor v slovenskih obratih in kakšna je njihova opremljenost, in kaže, da so bili z videnim zadovoljni. Kot pravi Ahčinova, »že poteka postopek za pridobivanje dovoljenja za izvoz mesa (in mesnih izdelkov) na Kitajsko in se trenutno usklajuje protokol Kitajska–Slovenija za izvoz mesa. V naslednjem koraku sledi usklajevanje protokola za
mesne izdelke«. Pri tem predvideva, da bodo postopki končani do zaključka leta.
Ima Slovenija dovolj mesa za izvoz na Kitajsko? »Glede na našo samopreskrbo prašičjega mesa vemo, da ga nimamo dovolj niti zase, a imamo mesne in stranske proizvode prašičjega in perutninskega mesa – prašičje glave, prašičje parklje, notranje organe. Vse to imajo Kitajci redno na jedilnikih. Del tega smo doslej pošiljali na Kitajsko prek posrednikov, odslej naprej pa bi lahko to izvažali sami, seveda, če bodo Kitajci podpisali sporazum«. Ahčinova pri tem dodaja, da se poleg drobovine Kitajci zanimajo tudi za mesne proizvode, kot sta šunka, pršut …
Ker ima Slovenija nizek odstotek samopreskrbe s prašičjim mesom, okoli tretjine celotne porabe – načrti za prihodnje so tudi 60 odstotkov –, bi Slovenija izvažala svinjino, ki jo uvaža iz obratov v tujini, ki imajo prav tako že dovoljenja za izvoz na Kitajsko. To pomeni, če je Slovenija doslej uvažala določeno kvoto, bi je po sporazumu s Kitajsko lahko še več. Pri tem bi uvoženo meso v Sloveniji predelali v mesne izdelke in preprodali naprej na Kitajsko.
Nas lahko skrbi, da bomo v Sloveniji v prihodnje lačni svinjskega mesa? »Seveda ne bomo izvažali domačega mesa, uvažali pa slabšega tujega. Zato smo pred tremi leti ustanovili nacionalno shemo izbrana kakovost. Pri piščancih to že velja, pri prašičih še ne, ker jih imamo premalo.«
A pred Slovenijo je nov pomemben korak. Doslej so bile cene prašičjega mesa odvisne od avstrijske borza, ker Slovenija ni imela svoje, a bi se do konca leta to lahko spremenilo, pravi Ahčinova. S tem bo prašičje meso kotiralo tudi na slovenski borzi. »Cena surovin raste in naši prašičerejci so zadovoljni. Vprašanje pa je, kako dolgo bodo še trgovci shajali s tako visokimi cenami, saj so zaradi hitrega dviga cen opazili že znatne izgube,« zaključi Ahčinova. Cena prašičjega mesa na evropskih borzah pa še kar leti v nebo.
»Ker je Kitajska prekinila trgovinske odnose z Ameriko, zdaj pričakuje, da jo bo Evropa zalagala s prašičjim mesom – in jo že –, cene pa bliskovito rastejo,« je za Slovenske novice povedala Ana Ahčin, generalna sekretarka GIZ Mesne industrije Slovenije. Cene svinjine so se v zadnjih mesecih dvignile tudi za 60 odstotkov in se še niso ustalile. Kje je zgornja meja, ne ve nihče.
Kitajci lačni svinjine: na hitro so obiskali Sloveniji
Ker je povpraševanje po prašičjem mesu na Kitajskem veliko, je začelo posameznih kosov svinjine v Evropi že primanjkovati, pove Ahčinova. Kot kaže, se resno zanimajo tudi za uvoz iz Slovenije. »Leta 2013 smo vzpostavili stik s Kitajsko in dali prošnjo za pridobitev dovoljenj za izvoz na Kitajsko. Kar šest let se niso oglasili, nakar so letos poleti izkazali namero za obisk in sredi septembra dejansko prišli,« pojasnjuje Ahčinova.
V Sloveniji so si Kitajci ob spremstvu slovenskih uradnikov in inšpektorjev v petih dneh – od torka do nedelje – ogledali vse postopke od vzreje do končnega proizvoda – prašičjo farmo, kurjo farmo, zakol, predelavo, hladilnice, proizvodnjo mesnih izdelkov. Sprva so si po besedah Ahčinove Kitajci mislili ogledati le Perutnino Ptuj in obiskati rejca perutnine, a so se na poti v Slovenijo odločili še za ogled prašičje farme in obisk obrata Panvita.
Veliki met za Slovenijo?
Želeli so se prepričati, kakšen je nadzor v slovenskih obratih in kakšna je njihova opremljenost, in kaže, da so bili z videnim zadovoljni. Kot pravi Ahčinova, »že poteka postopek za pridobivanje dovoljenja za izvoz mesa (in mesnih izdelkov) na Kitajsko in se trenutno usklajuje protokol Kitajska–Slovenija za izvoz mesa. V naslednjem koraku sledi usklajevanje protokola za
mesne izdelke«. Pri tem predvideva, da bodo postopki končani do zaključka leta.
Ima Slovenija dovolj mesa za izvoz na Kitajsko? »Glede na našo samopreskrbo prašičjega mesa vemo, da ga nimamo dovolj niti zase, a imamo mesne in stranske proizvode prašičjega in perutninskega mesa – prašičje glave, prašičje parklje, notranje organe. Vse to imajo Kitajci redno na jedilnikih. Del tega smo doslej pošiljali na Kitajsko prek posrednikov, odslej naprej pa bi lahko to izvažali sami, seveda, če bodo Kitajci podpisali sporazum«. Ahčinova pri tem dodaja, da se poleg drobovine Kitajci zanimajo tudi za mesne proizvode, kot sta šunka, pršut …
Slovenija bi lahko kupovala več uvoženega mesa
Ker ima Slovenija nizek odstotek samopreskrbe s prašičjim mesom, okoli tretjine celotne porabe – načrti za prihodnje so tudi 60 odstotkov –, bi Slovenija izvažala svinjino, ki jo uvaža iz obratov v tujini, ki imajo prav tako že dovoljenja za izvoz na Kitajsko. To pomeni, če je Slovenija doslej uvažala določeno kvoto, bi je po sporazumu s Kitajsko lahko še več. Pri tem bi uvoženo meso v Sloveniji predelali v mesne izdelke in preprodali naprej na Kitajsko.
Bomo lačni domačega?
Nas lahko skrbi, da bomo v Sloveniji v prihodnje lačni svinjskega mesa? »Seveda ne bomo izvažali domačega mesa, uvažali pa slabšega tujega. Zato smo pred tremi leti ustanovili nacionalno shemo izbrana kakovost. Pri piščancih to že velja, pri prašičih še ne, ker jih imamo premalo.«
A pred Slovenijo je nov pomemben korak. Doslej so bile cene prašičjega mesa odvisne od avstrijske borza, ker Slovenija ni imela svoje, a bi se do konca leta to lahko spremenilo, pravi Ahčinova. S tem bo prašičje meso kotiralo tudi na slovenski borzi. »Cena surovin raste in naši prašičerejci so zadovoljni. Vprašanje pa je, kako dolgo bodo še trgovci shajali s tako visokimi cenami, saj so zaradi hitrega dviga cen opazili že znatne izgube,« zaključi Ahčinova. Cena prašičjega mesa na evropskih borzah pa še kar leti v nebo.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
22:45
Za preživetje gre