Kje je zima: to kažejo dolgoročne napovedi

Še vedno smo brez snega v dolinah, že dvanajsto leto zapovrstjo je bil božič zelen in zelo topel, eden najtoplejših v zadnjih desetletjih. Po večjem delu države so se temperature dvignile prek 10 °C, na Obali še višje. Po božiču so se jutra končno shladila in jutranje temperature zraka so vsaj v delu Slovenije padle pod ničlo, na Gorenjskem pod –10 °C, v večjem delu osrednje Slovenije pa so bile med –6 in –10 °C. Le na Goriškem in Obali so bile bližje ledišču, čez dan pa so nas še razvajale prijetne temperature zraka. Marsikdo se je odpravil v hribe ali na severnejša smučišča; pri nas se le Kanin kiti s štirimi metri snega. Narava se ob hladnih jutrih lesketa v ivju, tj. padavini v trdnem stanju, ki se pojavlja neposredno na zemeljski površini ali na predmetih na njej pri meglenem in hladnem vremenu. Na veje in listje dreves se nalepijo konice ledenih iglic. Na zamrznjenih lužah so se oblikovali prečudoviti ornamenti, ki so še dodatno pričarali praznično vzdušje.

Pšenica brez snežne odeje
Ozimna žita so dočakala zimske temperature, ki so potrebne za zimsko mirovanje. Ponekod zaradi preobilja vlage v preteklih tednih ali kislih tal kažejo znake rumenenja. Ozimna pšenica in tritikala dobro prenašata nizke temperature, če rastline do mraza razvijejo vsaj dva ali tri prave liste. Ozimni ječmen začne razraščati že jeseni in naj bi do zimskega mraza razvil vsaj dva ali tri stranske poganjke. Ker pa nižinski predeli nimajo snežne odeje, prevelik padec temperatur zaradi predolge fotosintetske aktivnosti lahko povzroči poškodbe zaradi mraza. Ob zmrzovanju tal v primeru suhega mraza v hladnejših krajih plast zmrznjenih tal in nato odjuge lahko trga koreninice. Kljub hladnim jutrom temperatura tal po večini še ni padla pod ničlo.

Ne režimo prezgodaj

V sončnih dneh so ponekod v večjih nasadih že začeli zimsko rez. Priporočljivo je rezati le v suhem vremenu, a začetek moramo zastaviti po posameznih sadnih vrstah, seveda pa tudi po tem, koliko dreves imamo. V domačem sadovnjaku je priporočljivo, da režemo šele, ko se narava zdrami in se ozračje primerno ogreje. Drevo je takrat že v soku, kar pomeni, da se hrana že pretaka po njem.

Čar ledenega vina

Ledena vina se pridelajo iz grozdja, ki je popolnoma pomrznilo na vinski trti. Takrat voda v grozdnih jagodah zamrzne. V Sloveniji so razmere zanje zakonsko določene, in sicer: najmanj tri dni in noči mora temperatura vztrajati pri –7 °C, primerna mora biti tudi vsebnost sladkorja. Grozdje mora tako izpolnjevati zdravstvene in zrelostne pogoje, nižja ko je temperatura, bolje je, saj vpliva na zgoščevanje sladkornega soka. Tudi samo stiskanje grozdja poteka kontrolirano pri temperaturi pod lediščem. In prav zaradi zahtevanih razmer, ki jih ne beležimo vsako leto, je ledeno vino dragocena redkost. Pri pridelavi je pomembno, da se zmrznjeno grozdje spreša, še preden se odtali. S tem se doseže, da se iz jagod iztisne sok s sladkorjem in kislinami, voda v obliki ledu pa v veliki meri ostane v preši.

Sezonska konsenzualna napoved za zimo 2019/2020, ki ga je novembra izdal klimatski forum za JV Evropo (SEECOF-22), kaže, da bodo temperature zime z veliko verjetnostjo nad dolgoletnim povprečjem v celotni JV Evropi, verjetnost za nadpovprečne temperature pa je večja v Panonski nižini, na območju Karpatov ter na zahodnem in osrednjem Balkanu, v Grčiji, ob Jadranskem in Jonskem morju, kot tudi v vzhodnem Sredozemlju. Za trimesečje december-januar-februar obstaja torej večja verjetnost za toplo zimo. Treba je poudariti, da sezonske napovedi v sebi skrivajo veliko negotovosti, in zato lahko upamo, da se tokrat motijo.