Kje so nenadoma vsi učitelji? Minister Logaj odgovarja

Poročali smo že, da po mnenju strokovnjakinje mag. Jožice Frigelj, učiteljice leta 2023 z Osnovne šole Ketteja in Murna v Ljubljani šolski sistem razpada, učiteljev ni, niti ni mladih, ki bi želeli biti učitelji. Zaradi pomanjkanja rednega učiteljskega kadra se javnost sprašuje, kje so nenadoma vsi učitelji. Zakaj pred dvema letoma ni bilo tega problema, Branimir Štrukelj je takrat celo dejal, da imamo enega najboljših šolstev?

Kam gre 2000+ diplomantov pedagoške fakultete vsako leto in kakšne ukrepe so sprejeli oziroma jih na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nameravajo sprejeti za vzdržnost slovenskega šolskega sistema, smo vprašali ministra dr. Vinka Logaja.

Vinko Logaj FOTO: Črt Piksi

»Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje smo dosedanjo oceno o primanjkljaju učiteljev pripravili na podlagi podatkov iz oktobra šolskega leta 2023/24 in so jih v podatkovne baze ministrstva poročali ravnatelji osnovnih šol.

Prvi del naše ocene je v razlika med številom sistemiziranih delovnih mest in številom dejansko zaposlenih učiteljev, ki znaša 780 učiteljev v ekvivalentih polnega delovnega časa. V osnovnih šolah je namreč sistemiziranih 19.115,96 sistemiziranih delovnih mest za učitelje, zaposlenih pa je 18.333,5 učiteljev. Ekvivalent polnega delovnega časa ne predstavlja nujno potrebe po enem učitelju na eni šoli, temveč gre lahko za seštevek več nezasedenih delovnih mest, na katerih so predvidene zaposlitve učiteljev v deležih, manjših od polnega delovnega časa. Na osnovni šoli ima učitelj, zaposlen za polni delovni čas 40 ur/teden, 22 pedagoških ur oz. ur učne obveznosti. Če npr. na eni šoli potrebujejo učitelja angleščine za 6 pedagoških ur, na drugi pa za 16 pedagoških ur, je to v ekvivalentu polnega delovnega časa prikazano kot potreba po enem učitelju.

Drugi del ocene izhaja iz podatka o številu učiteljev, ki so poučevali predmet, za katerega niso izpolnjevali vseh predpisanih pogojev. Iz poročil o številu učnih ur, ki so jih izvedli učitelji, ki niso izpolnjevali vseh predpisanih pogojev za poučevanje določenega predmeta v osnovnih šolah, izhaja, da je bilo takšnih učiteljev v ekvivalentih polnega delovnega časa 630,« odgovarja minister Logaj.

Največ primanjkljaja

Na osnovnih šolah je največji primanjkljaj med učitelji za dodatno strokovno pomoč kot učno pomoč, učitelji matematike, fizike, kemije, računalništva in tehnike. Primanjkuje tudi učiteljev za področje vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami.

»Za relevantno oceno pomanjkanja v srednji šoli nimamo natančnih podatkov, saj ravnatelji teh zaradi drugačnega načina financiranja srednjih šol podatkov sistemsko ne vnašajo v baze ministrstva. Glede na sporočila ravnateljev pa primanjkuje predvsem učiteljev matematike in predmetov s področja informatike in računalništva ter učiteljev strokovnih predmetov v poklicnih in strokovnih izobraževalnih programih,« dodaja minister.

Kakšni so ukrepi?

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje z različnimi ukrepi naslavlja omenjene izzive. Z novim plačnim zakonom v javnem sektorju se odpravljajo anomalije, zaradi katerih so bile učiteljem privlačnejše službe izven vzgojno - izobraževalnih zavodov. 

»Okrepili smo ukrep štipendiranja, ki pri reševanju kadrovske stiske zagotovo deluje. Zaradi velikega zanimanja smo povečali število razpisanih štipendij študentom pedagoških programov. Ministrstvo v okviru podpore deficitarnim poklicem štipendije razpisuje z namenom spodbujanja mladih k študiju pedagoških študijskih programov in zaposlovanja v slovenskem sistemu vzgoje in izobraževanja po končanem študiju. Štipendije zato razpisujemo prav za področja, na katerih se potreba po dodatnih učiteljih najbolj kaže – to so področja naravoslovja, tehnike, računalništva in posebnih potreb. Za študijsko leto 2024/2025 naj bi s strani ministrstva po prvotnem načrtu dodelili 100 štipendij, zaradi velikega zanimanja pa jih bomo dodelili 300. Do 24. oktobra 2024 smo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje zabeležili že 215 prijav, razpis pa bo odprt še do 30. oktobra 2024. V lanskem študijskem letu smo v okviru štipendijskega razpisa dodelili štipendije zgolj 46 prijaviteljem, vsem, ki so pravočasno oddali prijavo na razpis in izpolnjevali razpisne pogoje,« pove minister, in dodaja: »Da bi preprečili odliv iz šolskega prostora, je treba intenzivno podpreti učitelje na začetku karierne poti z mentorskim programom, koristno bi bilo tudi zgodnje uvajanje študentov v času študija na lokalnem nivoju, kjer se lahko v šolo vključijo kot bodoči učitelji, kar bi se lahko recimo izvajalo v okviru študijske prakse,« je poudaril minister.

Dolgoročen proces

Reševanje kadrovske problematike je sicer dolgoročen proces, ki ga ni mogoče rešiti v enem letu, saj se s kadrovsko problematiko srečujejo praktično vsi sektorji.

Po Zakonu o delovnih razmerjih se pogodbe o zaposlitvi sklepajo za nedoločen čas, za določen čas pa le izjemoma, za zagotavljanje nemotenega poteka vzgojno-izobraževalnega procesa, in sicer, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. V tem primeru lahko delodajalec z enim od prijavljenih kandidatov, ki ne izpolnjuje vseh pogojev, sklene pogodbo o zaposlitvi, vendar največ za določen čas enega leta (22. člen ZDR-1 in 109. člen ZOFVI).

V skladu z določili ZOFVI-ja lahko delodajalec s kandidatom, ki izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, nima pa opravljenega strokovnega izpita, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas dveh let, in sicer, če noben od prijavljenih kandidatov na prosto delovno mesto ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, zaposlitev pa je nujna zaradi nemotenega izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela. S strokovnim delavcem, ki v roku dveh let od sklenitve pogodbe opravi strokovni izpit, se ob izpolnitvi pogojev sklene pogodba za nedoločen čas brez javne objave.

Prav tako lahko delodajalec s kandidatom, ki sicer izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, nima pa opravljenega strokovnega izpita in pridobljene ustrezne pedagoške, pedagoško-andragoške ali specialno-pedagoške izobrazbe, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas treh let, pod pogojem, da se strokovni delavec v roku enega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi vpiše na ustrezni študijski program za pridobitev pedagoške, pedagoško-andragoške ali specialno-pedagoške izobrazbe. S strokovnim delavcem, ki v roku treh let od sklenitve pogodbe pridobi ustrezno pedagoško, pedagoško-andragoško ali specialno-pedagoško izobrazbo in opravi strokovni izpit, se sklene pogodba za nedoločen čas brez javne objave.

Pogodbo o zaposlitvi za določen čas se lahko, poleg primerov določenih v Zakonu o delovnih razmerjih, sklene tudi v primeru, če gre za predvideno zmanjšanje števila vpisa učencev v šolo oz. vpisa v posamezni program, ki ga šola izvaja.

Generalno soglasje

Minister osnovnim šolam za vsako šolsko leto sicer izda generalno soglasje k zaposlitvam, ki jih šole sklepajo v skladu z vsakokratnim kadrovskim načrtom, pojasnjujejo na Ministrstvu. Nadomestne zaposlitve za določen čas se največkrat sklenejo za nadomeščanje dolgotrajne bolniške odsotnosti zaposlenih, za nadomeščanje porodniške odsotnosti in za nadomeščanje zaposlenih, ki se upokojijo med šolskim letom. Sklepanje pogodb o zaposlitvi na podlagi sistemizacije delovnih mest in kadrovskega načrta je v pristojnosti ravnatelja šole, ki mora poleg določil Zakona o delovnih razmerjih in drugih zakonskih podlag pri tem upoštevati tudi kadrovski in finančni načrt ter skrbeti tako za uresničevanje pravic posameznikov, ki izvirajo iz zaposlovanja, kakor tudi za racionalnost poslovanja zavoda.

Ključno stališče, ki ga zagovarja Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, je, da študentje niso usposobljeni za samostojno pedagoško delo, zato ministrstvo ne zagotavlja sredstev za delo preko študentskih napotnic. Med epidemijo Covid-19 je sicer Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport izjemoma, na podlagi interventne zakonodaje, zagotavljalo sredstva za študentsko delo, za namene kratkotrajnega nadomeščanja odsotnih učiteljev. Sklep ministra, ki je omogočal izplačilo sredstev za študentsko delo in je temeljil na interventni zakonodaji, je prenehal veljati 31. avgusta 2023.

»Po naših informacijah vzgojno-izobraževalni proces v slovenskih vrtcih in šolah sicer poteka nemoteno. To lahko kaže, da ob izrednih naporih vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev učinkujejo tudi že večkrat izpostavljeni ukrepi Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, kot je štipendiranje pedagoškega študija, izvajanje pripravniške sheme, večja vlaganja v sofinanciranje nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za vzgojitelje in učitelje, uvajanje dodatnih možnosti za karierno napredovanje, lajšanje prehoda v zaposlitev za nedoločen čas za tiste, ki še ne izpolnjujejo vseh pogojev. Načrtujemo tudi nove ukrepe, kot je recimo omogočanje plačanega dopolnilnega dela v višini 20 % za že zaposlene pri istem delodajalcu,« pojasnjuje minister.

V večini držav Evrope

»Pomanjkanje vzgojiteljev in učiteljev je trenutno prisotno v večini držav EU in držav OECD. Problematika pomanjkanja kadra v šolstvu je namreč povezana s številnimi, med seboj povezanimi dejavniki, med katerimi je pomembno omeniti demografska nihanja (številčnost generacij šolajočih), nihanja v gospodarski rasti, bogatenje vsebin vzgojno – izobraževalnega procesa, izvajanje koncepta inkluzije in spreminjajoči se vzgojni trend,« za konec še doda Minister.

Velik vpliv na manko srednje generacije strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ima gospodarska kriza v začetku prejšnjega desetletja in v zvezi z njo sprejete omejitve zaposlovanja v celotnem javnem sektorju, torej tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Izgubljene so bile generacije diplomantov pedagoških študijskih programov, ki so bile prisiljene delo iskati izven javnega sektorja, izven področja vzgoje in izobraževanja. Spomnimo, da je bilo v obdobjih gospodarske recesije zanimanje za učiteljski poklic, še posebej v poklicnih in strokovnih šolah, občutno višje.