V LJUBLJANI
Kjer je dim, je najboljša neplastična riba
Prvo slovensko ocenjevanje ribjih jedi. Razvili znak kakovosti za domače in zdravo.
Odpri galerijo
Domača riba je imela glavno vlogo na tokratnem Podeželju v mestu.
Na ljubljanskem Pogačarjevem trgu je znova zaživelo Podeželje v mestu. Tokrat so povezali bogato ponudbo jesenskih pridelkov, turizem na kmetijah ter gojene sladkovodne in morske ribe ter školjke. Predstavilo se je 35 slovenskih kmetij s pestro ponudbo mesnih in krušnih izdelkov, vin, sokov in zelenjave, ob tem pa je potekala degustacija v Sloveniji gojenih sladkovodnih in morskih rib.
Ribe so bile tokat poleg turističnih kmetij osrednja tema. Tri lokalne akcijske skupine Dolina Soče, Gorenjska košarica in Posavje namreč s pomočjo sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo vzpostavljajo dolgoročni sistem, ki bo potrošnikom v Sloveniji zagotavljal vpogled v kakovost ribjih izdelkov, predelanih v Sloveniji. Poleg tega želijo proizvajalcem ribjih izdelkov omogočiti možnost preverjanja kakovosti. V ta namen so razvili znak kakovosti, s katerim potrošnik prejme zagotovilo, da jé domačo, kakovostno in zdravo ribo. Na Podeželju v mestu so razglasili rezultate ocenjevanja ribjih izdelkov, obiskovalci pa so lahko okusili jedi iz rib slovenskih ribogojnic in se prepričali o njihovi kakovosti.
Gojenje sladkovodnih in morskih rib ter školjk ima v Sloveniji dolgo tradicijo in velik pomen, ribogojci pa so zelo kritični: »Veliki trgovinski sistemi na račun prostega pretoka blaga v Slovenijo uvažajo veliko cenenih in manj kakovostnih rib in školjk, ki slovenskim proizvajalcem močno konkurirajo z nizko ceno. Dejstvo je, da so ribe dokaj hitro pokvarljivo živilo, zato je predvsem lokalno vzrejena riba tista, ki zagotavlja kratko prehransko verigo in s tem visoko kakovost živila.
Priložnost za slovenske ribogojce je zato v ozaveščanju potrošnikov o višji kakovosti slovenskih izdelkov, ki ne prepotujejo vsaj enega oceana, preden prispejo na prodajne police.«
Vpeljati hočejo nekaj tiste zdrave tekmovalnosti, ki bo zagotavljala ohranjanje in jih silila k izboljšanju že obstoječe kakovosti njihovih izdelkov. »Zato smo razvili znak kakovosti, s katerim potrošnik prejme zagotovilo, da jé domačo, kakovostno, neplastično, zdravo ribo.«
Ocenjevanje ribjih jedi je bil prvi tovrstni dogodek v Sloveniji, rezultate so objavili na Podeželju v mestu. Miha Štular s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je vodil ocenjevalno komisijo, je povedal, da se poraba rib v domačem okolju povečuje, upa pa, da bo tako tudi v prihodnje: »Štiričlanska družina, torej mama in oče z dvema otrokoma, bi, če bi doma za kosilo jedli ribe, porabila približno osem evrov, torej dva evra za postrv. Ocenjevanje smo izvedli na biotehniški fakulteti v Ljubljani, pregledali pa smo ribje namaze, dimljene in marinirane ribe in še kaj bi se našlo, predvsem pa tiste jedi, ki imajo določen rok trajanja. Ocenjevali smo zunanji videz, barvo, teksturo ter vonj in okus. Ribjih izdelkov je vse več, očitno pa je zaslužek večji pri predelavi rib. Kuharji znajo delati zelo dobre stvari, predvsem pa upam, da bodo začeli tudi potrošniki razmišljati v tej smeri.«
Najvišje, zlato priznanje so podelili ribogojnici Libo iz Gorenje Trebuše za mariniran file rdeče postrvi z aromo dima. »Pri pripravi smo uporabili tekoči dim, kar je drugačen postopek kot pri klasičnem dimljenju,« je povedal njen predstavnik Žan Pirih. »Tega izdelka sicer še ni na trgu, to priznanje pa nam bo zagotovo odprlo pot med kupce.« Ribogojnica Libo je prejela še srebrno priznanje za kuhano postrv v oljčnem olju. »To olje po navadi spada k morskim ribam, tokrat pa smo se odločili za postrv, ki tako dobi polnejši okus,« je povedal Pirih. »Pri izbiri oljčnega olja moramo biti previdni, da izberemo pravo, da se okusi ne prekrijejo.«
Zlato priznanje so podelili ribogojnici Akval z Blance za dimljeno postrv. Suzana Pavlič je povedala, da se vsa družina z ribogojstvom ukvarja že več kot 30 let, tradicijo pa pelje naprej mlajša generacija. »Vedno se trudimo, da pripravimo kaj novega,« je povedala. »Naše ribe še ne potujejo po svetu, ponujamo jih predvsem v lokalnem okolju in seveda po Sloveniji.«
Tudi Ribogojstvo Goričar iz Slivja pri Podbočju je prejelo zlato priznanje za celo dimljeno postrv. Goričarjevi so dobili še srebrna priznanja za hladno dimljen file rdeče postrvi, za dimljen file soma in za dimljen file postrvi šarenke ter za namaz iz dimljene postrvi.
Podelili so še vrsto drugih priznanj, ki kažejo, da slovenski ribogojci delajo dobro in z zanosom, predvsem pa z zelo pozitivnim odnosom do kupcev.
Pri Babičevih se ukvarjajo s predelavo mesa.
Ribe so bile tokat poleg turističnih kmetij osrednja tema. Tri lokalne akcijske skupine Dolina Soče, Gorenjska košarica in Posavje namreč s pomočjo sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo vzpostavljajo dolgoročni sistem, ki bo potrošnikom v Sloveniji zagotavljal vpogled v kakovost ribjih izdelkov, predelanih v Sloveniji. Poleg tega želijo proizvajalcem ribjih izdelkov omogočiti možnost preverjanja kakovosti. V ta namen so razvili znak kakovosti, s katerim potrošnik prejme zagotovilo, da jé domačo, kakovostno in zdravo ribo. Na Podeželju v mestu so razglasili rezultate ocenjevanja ribjih izdelkov, obiskovalci pa so lahko okusili jedi iz rib slovenskih ribogojnic in se prepričali o njihovi kakovosti.
Zakonca Pirih verjameta, da bo priznanje odprlo vrata do kupcev.
Gojenje sladkovodnih in morskih rib ter školjk ima v Sloveniji dolgo tradicijo in velik pomen, ribogojci pa so zelo kritični: »Veliki trgovinski sistemi na račun prostega pretoka blaga v Slovenijo uvažajo veliko cenenih in manj kakovostnih rib in školjk, ki slovenskim proizvajalcem močno konkurirajo z nizko ceno. Dejstvo je, da so ribe dokaj hitro pokvarljivo živilo, zato je predvsem lokalno vzrejena riba tista, ki zagotavlja kratko prehransko verigo in s tem visoko kakovost živila.
Priložnost za slovenske ribogojce je zato v ozaveščanju potrošnikov o višji kakovosti slovenskih izdelkov, ki ne prepotujejo vsaj enega oceana, preden prispejo na prodajne police.«
Vpeljati hočejo nekaj tiste zdrave tekmovalnosti, ki bo zagotavljala ohranjanje in jih silila k izboljšanju že obstoječe kakovosti njihovih izdelkov. »Zato smo razvili znak kakovosti, s katerim potrošnik prejme zagotovilo, da jé domačo, kakovostno, neplastično, zdravo ribo.«
Obiskovalci so poizkušali različne ribje jedi. Fotografije: Primož Hieng
Ocenjevanje ribjih jedi je bil prvi tovrstni dogodek v Sloveniji, rezultate so objavili na Podeželju v mestu. Miha Štular s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je vodil ocenjevalno komisijo, je povedal, da se poraba rib v domačem okolju povečuje, upa pa, da bo tako tudi v prihodnje: »Štiričlanska družina, torej mama in oče z dvema otrokoma, bi, če bi doma za kosilo jedli ribe, porabila približno osem evrov, torej dva evra za postrv. Ocenjevanje smo izvedli na biotehniški fakulteti v Ljubljani, pregledali pa smo ribje namaze, dimljene in marinirane ribe in še kaj bi se našlo, predvsem pa tiste jedi, ki imajo določen rok trajanja. Ocenjevali smo zunanji videz, barvo, teksturo ter vonj in okus. Ribjih izdelkov je vse več, očitno pa je zaslužek večji pri predelavi rib. Kuharji znajo delati zelo dobre stvari, predvsem pa upam, da bodo začeli tudi potrošniki razmišljati v tej smeri.«
V Sloveniji pojemo zelo malo rib in morskih sadežev, le 11,2 kg na prebivalca, povprečje v EU je 24,9 kg. Le desetino tega, kar pojemo, proizvedemo sami.
Najvišje, zlato priznanje so podelili ribogojnici Libo iz Gorenje Trebuše za mariniran file rdeče postrvi z aromo dima. »Pri pripravi smo uporabili tekoči dim, kar je drugačen postopek kot pri klasičnem dimljenju,« je povedal njen predstavnik Žan Pirih. »Tega izdelka sicer še ni na trgu, to priznanje pa nam bo zagotovo odprlo pot med kupce.« Ribogojnica Libo je prejela še srebrno priznanje za kuhano postrv v oljčnem olju. »To olje po navadi spada k morskim ribam, tokrat pa smo se odločili za postrv, ki tako dobi polnejši okus,« je povedal Pirih. »Pri izbiri oljčnega olja moramo biti previdni, da izberemo pravo, da se okusi ne prekrijejo.«
Zlato priznanje so podelili ribogojnici Akval z Blance za dimljeno postrv. Suzana Pavlič je povedala, da se vsa družina z ribogojstvom ukvarja že več kot 30 let, tradicijo pa pelje naprej mlajša generacija. »Vedno se trudimo, da pripravimo kaj novega,« je povedala. »Naše ribe še ne potujejo po svetu, ponujamo jih predvsem v lokalnem okolju in seveda po Sloveniji.«
Štiričlanska družina bi, če bi doma za kosilo jedli ribe, porabila približno osem evrov, torej dva evra za postrv.
Tudi Ribogojstvo Goričar iz Slivja pri Podbočju je prejelo zlato priznanje za celo dimljeno postrv. Goričarjevi so dobili še srebrna priznanja za hladno dimljen file rdeče postrvi, za dimljen file soma in za dimljen file postrvi šarenke ter za namaz iz dimljene postrvi.
Podelili so še vrsto drugih priznanj, ki kažejo, da slovenski ribogojci delajo dobro in z zanosom, predvsem pa z zelo pozitivnim odnosom do kupcev.
