Kjer je popival Prešeren, zadonela Zdravljica (FOTO)

Vsako leto 3. decembra, vse od leta 2000, na rojstni dan Franceta Prešerna, praznujemo Ta veseli dan kulture. Ta dan so številne kulturne ustanove po vsej državi brezplačno odprle svoja vrata, kulturniki pa so tudi na drugačne načine približali kulturo širšemu krogu ljudi in spomnili na največjega slovenskega pesnika, avtorja slovenske himne. Čeprav je bil Prešeren Gorenjec, ga imajo nekoliko za svojega tudi Dolenjci. Najprej zato, ker je bila njegova muza in neuslišana ljubezen Primičeva Julija, ki se je, stara 34 let, iz Ljubljane preselila v Novo mesto in tu živela do smrti. Prešeren pa je rad zahajal tudi v dvorec Prežek, gradič nekaj kilometrov oddaljen od Šentjerneja, in sicer med letoma 1833 in 1840, ko je bil njegov lastnik Prešernov prijatelj Andrej Smole.

Na koncu so vsi, pevci in pohodniki, spontano, a še kako ubrano zapeli slovensko himno, 7. kitico Prešernove Zdravljice.

Na Ta veseli dan kulture je bilo kulturno tudi v občini Šentjernej. Člani Vokalne skupine Gorjanski spev so pripravili poseben 10-kilometrski pohod, ki je bil prepleten s kulturo, saj je povezal več kulturnih društev in skupin; pohod bo, kot je povedal idejni vodja tega projekta Ciril Miklič, postal tradicionalen in še bolj množičen. Med potjo so letos zapeli Koledniki, člani in članice Mešanega pevskega zbora Vlaste Tavčar in Gorjanski spev, zaigrali so tudi rogisti, gotovo najbolj slovesno pa je bilo pri dvorcu Prežek, kjer so prav vsi, pevci in pohodniki, družno brez priprav in povsem spontano zapeli slovensko himno, 7. kitico Prešernove Zdravljice. Sicer pa so pohodniki prehodili krožno pot od gasilskega doma v Orehovici mimo Vrhovega do gradu Prežek, sledil je krajši vzpon na Vinsko gorico Kiro, nato so jo mahnili prek Mihovega in Gorenjega Vrhpolja ter Ivanjega dola do Gorenje Stare vasi nazaj do izhodišča v Orehovici, kjer jih je čakala malica.

Skrivnostni direndaj Prešerna in Smoleta

Ciril Miklič pravi, da je bil pohod prvi in sploh ne zadnji. 

Organizator pohoda je, kot rečeno, Ciril Miklič, ustanovitelj in skrbnik facebook skupine Lahkih nog po Dolenjski, s pomočjo katere številni iz vse Slovenije odkrivajo lepote dolenjske pokrajine in dobijo prenekateri namig za izlet. Ciril je tudi tokrat natrosil več zgodovinskih zanimivosti dolenjskih krajev, ki so jih obiskali pohodniki. Gotovo ena najbolj skrivnostnih in sočnih zgodbic je ta, da je v dvorcu Prežek, gre za manjši renesančni dvorec z bogato arhitekturno podobo in detajli v Cerovem logu, popival naš največji pesnik Prešeren. Menda naj bi se v tem mogočnem dvorcu marsikaj dogajalo predvsem v času, ko ga je posedoval Andrej Smole. Pravijo, da ga je Smole na koncu zapil in so gradič prodali na dražbi, o tem obdobju je dogajanja opisal Janez Trdina zlasti v svojih Sprehodih v Belo krajino. Prešeren se je, kot je zapisal Trdina, pri Smoletu večkrat oglasil, enkrat je ostal celo tri tedne. Da sta imela direndaj, da nikoli takega, je zapisal, pa da je šampanjec tekel scurkoma, v posteljo sta hodila ob dveh in ob treh, potem pa spala kot kladi in smrčala strahovito, da se je po vsem gradu čulo do enajstih in tudi do poldneva. »Čez nekaj dni se jima je pridružil še turnski škof, pesnik Anastazij Grün.

Pri Prežeku so zapeli pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Vlaste Tavčar pod taktirko Sonje Povše Krmc.

Zdaj šele se je začela črna vojska. Hrum in šum razposajenih gospodov se je razlegal cele dni in noči, vsa družina je govorila; takih norcev grad še ni videl! Za srečo je trajalo samo tri dni. Ko je Turnski odrinil, sta morala Prešeren in Smole razsajati sama,« je zapisal Trdina. Eden od zidov naj bi nosil Prešernov podpis, ki pa ga že zdavnaj ni več. Morda pa se skriva pod ometom, kdo ve.

Dvorec čaka novega lastnika

Danes so s kamni zidani zidovi dvorca v bolj ko ne klavrnem stanju in Prežek še vedno čaka na nekoga, ki bo v mogočnem zidovju videl prihodnost, zgodbo, ki bi temu dvorcu ob vznožju Gorjancev znova vdihnila življenje. Pred leti se je pojavil investitor, ki je hotel grad odkupiti za simbolično ceno en evro, z obvezo, da ga bo obnovil v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ter obljubo, da bo kak prostor dal v uporabo tudi občini, a posel ni bil sklenjen. Grad je zdaj na prodaj za 190.000 evrov. Na kupca čaka že precej časa, ga pa radi obiščejo radovedneži, željni raziskovanja in v upanju, da bodo morda na katerem od zidov našli Prešernov podpis.