Klakočar Zupančičeva kritična do prejšnje vlade: »Ukrepi so bili butasti«

DZ se je v prvi obravnavi opredelil do predloga zakona o povračilu glob zaradi kršitve neustavnih covidnih odlokov. Medtem ko so v koaliciji poudarjali, da gre za popravo krivic, je za SDS in NSi, ki sta bili del vlade, ki je ukrepe sprejemala, zakon neprimeren. Po oceni SDS bi njegovo sprejetje pomenilo konec pravne države.

Vladni predlog zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi s prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi nalezljive bolezni covid-19, med drugim predvideva povrnitev plačanih oz. izterjanih glob v postopkih, ki so bili v mandatu prejšnje vlade uvedeni na podlagah, za katere se je izkazalo, da so neskladne z ustavo. Predvideva ustavitev vseh tekočih prekrškovnih postopkov, pa tudi avtomatični izbris podatkov iz evidenc.

Kot je poudarila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, je namen zakona poprava krivic. Da je bila prekrškovna represija v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja covida-19 pretirana, po njenih besedah kažejo tudi statistični podatki: obravnavanih je bilo več kot 62.000 prekrškovnih zadev in izrečenih za približno 5,7 milijona evrov glob.

Klakočar Zupančič: Ukrepi so bili butasti

Po besedah Lene Grgurevič (Gibanje Svoboda) z zakonom popravljajo nešteto krivic in protipravnih oz. protiustavnih ravnanj takratnih oblastnikov. Kot je dejala v predstavitvi stališča poslanske skupine, se ne sme pozabiti na grobo poseganje politike v pravno državo in omejevanje državljanov na vseh področjih, pa tudi ne na vladne predstavnike, ki so vse te ukrepe javno kršili. Njena poslanska kolegica, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, je ocenila, da so bili številni ukrepi »butasti« in tudi z medicinskega vidika niso bili strokovni. »Vzeto nam je bilo dostojanstvo,« je ugotavljala ter bila pri tem posebej kritična do omejitve gibanja na občine in policijske ure.

Han: Še danes se nam zdi nepredstavljivo

Medtem ko so preštevilni tvegali svoja življenja, da bi reševali druge, smo bili priča enemu najtežjih napadov na standarde vladavine prava in ustavne ureditve, je izpostavila Meira Hot (SD). »Da so se izrekale globe prekarnim delavcem, družinam z rogljički na sprehodu na prostem, ljudem, ki so hiteli na delo, ali pa protestnikom, ki so na Trgu republike prebirali ustavo, je še danes v resnici nepredstavljivo,« je dejala v predstavitvi stališča poslancev SD. Zato je nujno in prav, da se ta ravnanja države popravi, je dodala.

Levica: Bivša vlada odloke sprejemala na silo

Tudi v Levici poudarjajo, da obravnavani zakon vzpostavlja podlage za popravo krivic, da se ljudem vrne dostojanstvo in prizna, da niso počeli nič narobe. Kot je v predstavitvi stališča Levice dejal Milan Jakopovič, so »na podlagi odlokov, ki jih je ustavno sodišče po vrsti razveljavljalo, ljudje zaradi uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja prejemali vrtoglave položnice«. Ob tem je bil kritičen do prejšnje vlade: »Tako kot so sprejemali odloke na silo in s silo, so tudi vsakršni izraz nestrinjanja skušali zatreti na silo in s silo, od množičnega popisovanja in izrekanja kazni za prekrške do nediskriminatornega zalivanja s solzivcem starejših otrok in mimoidočih kar sredi Ljubljane.«

Grims: Ranjenih je bilo šest policistov

Po drugi strani je Branko Grims (SDS) poudaril, da so se med epidemijo ukrepi v veliki meri usklajevali na ravni EU in so bili recimo v Italiji tudi bistveno ostrejši. V Sloveniji pa se je po njegovih besedah namerno hujskalo ljudi, pri čemer je vladajočim očital, da so na oblast prišli z netenjem nestrpnosti in tudi nasilništva. »To je bila vaša pot na oblast. In danes tisti vojski, ki ste jo uporabili ali pa zlorabili, kakor kdo želi temu reči, hočete dati še odpustek,« je dodal. Pri tem je glede protestov izpostavil, da je bilo ranjenih šest policistov, da je prihajalo do zapor cest, celo vdora na obvoznico. Predlagani zakon je označil za popolnoma nesprejemljiv in ocenil, da pomeni konec pravne države, če bo sprejet.

NSi: Ključno je bilo, da se zavaruje ljudi in življenja

»Težko se je znebiti občutka, da je zakon predlagan zgolj zato, ker so bili prekrški izrečeni v času prejšnje vlade, ter da zakonodajalec posega v določene odprte prekrškovne postopke iz političnih razlogov,« pa je dejala Vida Čadonič Špelič (NSi). Sprejem posebnega zakona, s katerim bi posegli zgolj v nekatere odprte prekrške ali celo sodne postopke, je po mnenju NSi neustrezen ter lahko odpre plaz novih tovrstnih zakonodajnih zahtev, je pojasnila. Kot je poudarila, se NSi drži načela, da zakonodajna oblast ne posega v odprte sodne postopke, v prekrškovne postopke ali kakršnekoli posamezne konkretne postopke.

Po besedah Jožefa Horvata (NSi) je bilo zanje v času epidemije ključno, da zavarujejo življenja in zdravje ljudi. Dejan Kaloh (SDS) pa je ob tem poudaril, da je bila prejšnja vlada pri spopadanju z epidemijo učinkovita, in ocenil, da je zakon »pljunek v obraz vsem tistim zdravstvenim delavcem, ki so se neumorno v tem času borili za življenja naših sodržavljanov«.

»Vlada bi morala takrat jasno komunicirati in predvsem zagotoviti, da v zatrjevanju enih človekovih pravic v druge ne poseže prekomerno, s pretirano represijo in neustavno, ker se je dalo drugače,« je v odzivu na razpravo dejala ministrica. Ravnanja, ki vključujejo znake nasilja, pa po njenih besedah v zakon niso vključena in se v teh primerih glob ne bo vračalo.

O tem, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, bo DZ odločal ob koncu današnjega dela seje v okviru glasovanj.