UMETNINA
Klavdijine jaslice občudujejo v Vatikanu
Med 100 najlepšimi tudi umetnina Simlerjeve. Zanjo je porabila šest mesecev.
Odpri galerijo
PLANINA PRI SEVNICI – Že lani so bile med sto najlepšimi jaslicami iz Slovenije v Vatikanu razstavljene tudi jaslice s Celjskega, tiste, ki so bile izbrane, je iz lesa izdelal mojster Jože Žlaus iz Vojnika. Letos so to jaslice Klavdije Simler s Planine pri Sevnici, ki je vsestranska ustvarjalka. Njene so izdelane v posebni tehniki pergamano, kar pomeni, da so iz paus papirja pa tudi iz svile, lesa, perja in celo kristalov swarovski.
Izdeluje jih že 20 let
Kot nam je povedala mojstrica, je tehnika pergamano zamudna, zato je jaslice izdelovala kar šest mesecev, s končnim videzom pa je zelo zadovoljna, saj so videti, kot bi bile iz čipke. »Običajno so iz te tehnike narejene slike v 2D-tehnologiji, jaz pa sem sestavila in naredila figure v 3D-obliki,« je ponosna.3 do četvero jaslic naredi vsako leto.
Svetovno razstavo v Vatikanu so odprli v ponedeljek, ta teden pa v Rim potuje tudi Simlerjeva, ki jo številni poznajo kot odlično slikarko in ilustratorko ter ljubiteljico kaligrafije, ki vodi tečaje lepopisja. Da o tem, kako spretna je v kuhinji, ne govorimo. Ne samo da je odlična kuharica, peče tudi torte, ki jemljejo dih. Kot pravi, se je v umetnost zaljubila že v osnovni šoli, saj so bili njeni likovni izdelki pogosto razstavljeni po vsej državi in zunaj meja. Simlerjeva je jaslice postavljala že kot otrok, tega časa se je zato vselej zelo veselila. Sama pa jih je začela izdelovati pred približno dvajsetimi leti, morda še več. »Zdaj vsako leto izdelam več različnih jaslic, kakšne tri do štiri, med temi so vedno nove. Osnova vsakih so seveda figure, ki tvorijo Sveto družino. Ta je lahko upodobljena na različne načine, tako na platnu kot v vitražu ali pa celo na torti ali potici. In ja, letos sem jo izdelala iz sladkorja in sem jo postavila na potico, razstavljena je v kartuziji Jurklošter,« pove Klavdija, ki za izdelavo uporablja zelo različne materiale in velikokrat orje ledino.
Zavetišče Svete družine ni hlev, temveč naš Triglav, pod katerega sem narisala Bohinjsko jezero in izpostavila najlepše kotičke Slovenije.