Klimatologinja: Covid ni nič v primerjavi s tem, kar nas čaka zaradi uničevanja narave

Najnovejše poročilo mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje pod okriljem ZN, kaže, da smo na podnebne spremembe obsojeni in se z njimi moramo naučiti živeti, je za STA dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogtaj. Znanstveniki v danes objavljenem poročilu med drugim ugotavljajo, da bo povprečna globalna temperatura ozračja že okoli leta 2030 glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija. Gre za najresnejše opozorilo doslej, da svetu in človeštvu grozijo katastrofalne naravne nesreče. Kajfež Bogatajeva je ob tem izpostavila, da gre za poročilo, ki je nastajalo šest let, zato da gre za konkreten izbor znanstvenih spoznanj s tega področja.

Spremembe na vsakem koraku

Samo poročilo ima tri dele. Prvi govori o tem, kaj vse se je v tem obdobju že zgodilo. Gre za drastične spremembe ne samo temperature, ampak tudi vodnega cikla v zvezi z močnimi nalivi in sušnimi obdobji. Imamo tudi obsežne spremembe v zmrznjenem delu planeta (v ledenih kapah, arktičnem ledu, ledenikih in permafrostu). Spremembe so tudi v oceanih, kar je po oceni Kajfež Bogatajeve še najbolj skrb vzbujajoče. Oceani so se zelo ogreli, njihova kislost se je povečala, biološki procesi so že drugačni. »To poročilo prvič ugotavlja, da so te spremembe povsod. Torej ni prizadeta samo Evropa ali nekateri deli sveta. Ni več koščka sveta, ki se ne bi spremenil.«


Drugi del poročila govori o tem, kaj se nam lahko zgodi v prihodnosti. Projekcije so sicer modelske in temeljijo na bodočem razvoju družbe. Oblikovanih je okoli pet scenarijev, tudi bolj trajnosten, ki bi ga lahko dosegli, če bi se takoj odpovedali fosilnim gorivom in spremenili potrošniške navade. Najbolj optimističen scenarij bi tako vodil v ogrevanje do samo dve stopinji Celzija do konca stoletja. Družba, ki bo še naprej temeljila na fosilnih gorivih, pa lahko doživi dvig temperatur za štiri in več stopinj. To je sicer še odprto, se pa to okno možnosti časovno zožuje. »Če v naslednjih desetih letih ne začnemo delati korakov, je potem skoraj zamujeno.« Ves svet bi pri tem moral storiti podobne korake, kot si jih je zadala EU. »Optimizem tukaj je, da se. Ni zamujeno, čeprav bi rekla, da je treba resnično začeti takoj.«

Na točki preloma ne bo poti nazaj

Tretji del pa predstavljajo vedno večje nevarnosti. Obstaja možnost, da smo že presegli kakšen prag, kjer nas lahko v zelo kratkem času čakajo nenadne spremembe. Zaustavitev zalivskega toka, izumiranje gozdov zaradi suš ali bistveno hitrejše taljenje Antarktike imajo lahko  ogromne posledice. »Mene s stališča znanosti najbolj skrbi to zadnje, da se nam lahko zgodijo neke točke preloma, ko ne bo poti nazaj. To je tudi eno izmed sporočil poročila IPCC. Gre za procese, ki smo jih sprožili in ki se ne morejo povrniti v prvotno stanje prej kot v par tisoč letih ali pa vsaj par stoletjih. Smo obsojeni na podnebne spremembe in moramo z njimi živeti.«

Kar se tiče vpliva napovedanih sprememb na Slovenijo, lahko pri nas že opazimo, kaj nas čaka. Vročinski valovi so nekaj, kar bo prizadelo vsakega Slovenca, ne samo kot posameznika, ampak tudi z vidika poljedelstva, zdravja in turizma. Vedno več bo tudi poplav, suš in zelenih zim. Predvsem suše so po besedah klimatologinje bolj nova zadeva v Sloveniji in nanje nismo pripravljeni.


»Spremembe v vodnem ciklu se mi zdijo pomembne za Slovenijo tudi zato, ker nimamo nobene tradicije varčevanja z vodo ali pa upravljanja voda. Zelo smo bili razvajeni.« Slovenijo in državljane čakata dva obsežna projekta. Prvi je, da se znebimo fosilnih goriv oziroma zmanjšamo ogljični odtis. Drugi del, ki pa je po mnenju Kajfež Bogatajeve pri nas drastično zanemarjen, pa je prilagajanje na to, kar že imamo in kar nas čaka. »Tudi če se zdaj začnemo vsi voziti s kolesi, se bodo podnebne spremembe še vedno dogajale in nanje se moramo prilagoditi.« Potrebna bosta primerno obnašanje ob vročinskih valovih in protipoplavna zaščita, pa ne v obliki zidov, ampak v obliki izseljevanja ljudi s poplavno ogroženih območij.

Hude spremembe

V kmetijstvu se bo treba pripraviti na visoke temperature, nove škodljivce in spremembe pri pridelavi pridelkov. Zdravstvo se bo moralo pripraviti na nova vročinska stanja in nove bolezni. »Covid mogoče ni še nič v primerjavi s tem, kar nam lahko podnebne spremembe še prinesejo. Pa nimamo načrtov, nimamo izobraženih zdravnikov v tej smeri.« Prilagoditve bodo potrebne tudi v turizmu. »Tega se pri nas sploh ne lotevamo, pa bi se morali tako na državni kot tudi na osebni ravni. Konec koncev država mene in moje hiše ne bo zaščitila pred poplavo ali točo. Moram se sama obnašati zaščitno, pogledati, kje me je vreme že prizadelo, in računati, da bo to samo še pogostejše.«