Kmalu se bo zavrtela četrta vetrnica

Ivan Miklič je starešina LD Draga-Trava in stoji čvrsto za besedami, ki jih tudi z njegovo pomočjo razširjajo med prebivalce Loškega Potoka: »Krajani Dragarske doline, Lazca, Podplanine, Starega in Novega Kota smo soočeni z resno namero Lesne zadruge Loški Potok in Dravskih elektrarn, da na našem Pargu, ki je zeleno srce Dragarske doline in okolice, postavijo vrsto gigantskih vetrnih elektrarn, te pa bodo uničujoče posegle ne le v naravo in obstoj Parga, temveč tudi v življenje vseh, ki živimo pod njim.«

Zainteresirani domačini obenem ne morejo razumeti, le kako je možno, da mora biti v Kanadi vetrna elektrarna od bivališč oddaljena najmanj 2 kilometra, »Parg pa je od vasi Podpreska, Draga, Srednja vas in Trava v povprečju oddaljen manj kot 600 metrov, kar pomeni, da se bo zaobšlo tudi priporočilo EU, ta pa pravi, da je najmanjša zračna razdalja med vetrnico in naselji med 800 in 1200 metri«.

Krajane pa močno moti še nekaj: »Investitorji ljudem lažejo in obljubljajo cenejšo elektriko in vlaganje dobičkov nazaj v lokalno okolje. Trditve, da bo od vetrnih elektrarn imela koristi lokalna skupnost, so popolna laž. Kar dokazuje primer načrta delitve dobička za vetrnico, za katero je izdano gradbeno dovoljenje v Malem Logu, po katerem naj bi Lesni zadrugi Loški Potok pripadalo 7 odstotkov od morebitnega dobička, Občini Loški Potok pa komaj 3 odstotke. V primeru izgube bo torej tako, kot je bilo že doslej, vse bo morala pokriti občina Loški Potok, torej mi.«

Občina se že lep čas sooča z upadom števila prebivalcev, manj kot 2000 jih je še. Zato želi sredstva v proračunu povečati tudi s postavitvijo vetrnic. Zadeva seveda ni od včeraj. »Na osnovi dejavnikov, ki vplivajo na postavitev vetrnic, sta v igri dve lokaciji,« je občane že leta 2017 seznanil takratni župan Ivan Benčina. Dodal je tudi, da lokalna skupnost idejo podpira, težave pa da imajo z okoljevarstveniki.

Takratni župan Loškega Potoka Ivan Benčina je že leta 2017 seznanil domačine z načrtom, po katerem bi si v občini olajšali življenje. Foto: Jože Suhadolnik

Ker je tako malo ljudi in ker ima občina tako zapleteno konfiguracijo terena, imajo tudi toliko višje stroške z infrastrukturo: za kubik načrpane vode porabijo menda celo trikrat več elektrike kot sosednje občine. S postavitvijo vetrnih elektrarn in pridobivanjem električne energije bi lokalna skupnost pridobila prepotrebna sredstva za delovanje dejavnosti lokalnega pomena.

Leto 2023 je bilo za Dravske elektrarne Maribor (DEM) izjemno uspešno. Med drugim načrtujejo vetrne elektrarne, in sicer na območjih Ojstrice na Koroškem, Rogatca in Paškega Kozjaka, manjšo pa tudi v Loškem Potoku, za katero imajo gradbeno dovoljenje.

Nekaj je treba vendarle pokazati, še posebno ker je Slovenija pri rabi vetrne energije med evropskimi državami povsem na repu, medtem mineva že več kot deset let, odkar je bila postavljena zadnja večja vetrna elektrarna pri nas. DEM in izbrani izvajalec, to je družba Hmezad TMT iz Ljubljane, sta v začetku letošnjega maja podpisala pogodbo za gradnjo prve vetrnice, pri čemer je investitor v lasti države. Gre za vetrno elektrarno Mali Log z nazivno močjo enega megavata (MW), ki naj bi na leto proizvedla toliko energije, da bi zadostovalo za porabo vseh gospodinjstev v Občini Loški Potok. Dela na gradbišču so se torej že začela, gradnja pa naj bi bila končana konec leta; skupna vrednost investicije znaša dva milijona evrov in pol.

Pogled na gradbišče, kjer bo zrasla vetrna elektrarna Mali Log. Foto: Alpe Adria Green

Izvajalci poudarjajo, da je bila lokacija Mali Log izbrana na podlagi ugodnih vetrnih razmer in ob upoštevanju morebitnih vplivov na ljudi in naravo. V DEM pa so še posebno ponosni, ker jim je uspelo zaokrožiti sodelovanje z občino, kar je lahko, tako pravijo, zgled vsem naslednjim podobnim projektom. Ta projekt je namreč kooperacija Lesne zadruge občine in DEM. V Loškem Potoku pa naj bi manjši vetrnici na treh drugih lokacijah sledilo še 13 vetrnih agregatov.

Da tudi tokrat ne bo šlo povsem gladko, je okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green na izdano gradbeno dovoljenje vložila tožbo. V Alpe Adria Green so bili pred dnevi namreč še kako začudeni nad odločitvijo vlade, da med projekte obnovljivih virov energije za državno sofinanciranje uvrsti prav vetrno elektrarno Mali Log.

Takole je šel pred časom poseben konvoj proti gradbišču. Foto: Prangl

Čeprav je v projektnih in drugih pogojih za pridobitev gradbenega dovoljenja zavod za varstvo narave eksplicitno zapisal, da gre za gradbeni poseg, ki je »na ekološko pomembnem območju Kočevsko in na osrednjem območju življenjskega prostora velikih zveri«. Okoljevarstveniki pravijo, da bi lahko postavitev vetrnice na tem območju predstavljala pomembno oviro na preletnih poteh določenih živalskih vrst in povzročila pogin ptic (sršenarja, planinskega orla, belorepca, sokola selca, sov kozače in velike uharice) in netopirjev (velikega navadnega in širokouhega/mulastega netopirja). Zavod za varstvo narave je prav tako zapisal, da se sme gradnja vetrne elektrarne nad Malim Logom izvajati oziroma je dopustna zgolj v času od konca julija do konca februarja.