STARI OBIČAJI
Kmečkih opravil ni bilo brez petja ali plesa (FOTO)
Društvo podeželskih žena pod Gorjanci Kostanjevica na Krki praznovalo četrt stoletja. Z etnološko obarvanimi prireditvami se vsako leto seli iz vasi v vas.
Odpri galerijo
Pevska skupina Društva podeželskih žena pod Gorjanci Kostanjevica na Krki FOTOgrafije: Tanja Jakše Gazvoda
Kdor spoštuje svojo preteklost, bo lahko polno živel tudi prihodnost. In pri ohranjanju običajev, ki med drugim krepijo narodno zavest, imajo zdaj, v tem norem svetu, ko že sedanjost, kaj šele preteklost, kar drvi mimo nas, še kako pomembno vlogo članice društev kmetic po vsej državi.
Te so zveste zbiralke ljudskega izročila, tako ljudskih običajev in pesmi kot tradicije v kulinariki. Več kot 6500 slovenskih deklet in žena se povezuje v društva kmetic, tiste iz Kostanjevice na Krki in okolice so združene v Društvo podeželskih žena pod Gorjanci Kostanjevica na Krki. To letos praznuje četrt stoletja, zato so pripravile prireditev, ki jo je zaznamovala njihova pevska skupina, program pa so sooblikovali Metliška folklorna skupina Ivan Navratil, citrarka Jasmina Levičar in Dušica Kunaver.
»Včasih so bili fantje na vasi nosilci vseh šeg in delovnih opravil. Danes ni več tako, saj se je spremenil način življenja. Zato imajo večji pomen društva kmečkih žena, ki ohranjajo tradicijo in preteklost,« je med drugim izpostavila Kunaverjeva, upokojena profesorica angleščine in ruščine je zdaj predvsem zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva, avtorica in izdajateljica številnih poljudnoznanstvenih in leposlovnih knjig ter pedagoških priročnikov, podobe preteklosti preko zgodb in pesmi pa še vedno z velikim veseljem prenaša mladim generacijam.
Vsaka ljudska pesem ali ljudska pripovedka je odsev časa, v katerem je nastala, je del zgodovine našega naroda, običaji pa bodo kmalu, če ne bodo zapisani, utonili v pozabo. »Starih običajev, ki so bili značilni za posamezne vasi, se zdaj še spominjajo ljudje, ki so stari 80, 90 let in so v domovih za ostarele. Zato je zbiranje takšnih pripovedi naše preteklosti neskončno dragoceno, časa pa nimamo več veliko. Mogoče se bodo vrednosti tega, kar počnemo, zavedali šele čez 100 let,« je opozorila Kunaverjeva in v klepetu z vodjo kostanjeviške enote Valvasorjeve knjižnice Alenko Žugič Jakovina dodala, da se tudi turizem gradi na dveh temeljih: lepoti dežele in ljudskem izročilu.
Kostanjeviške podeželske žene so zelo aktivne. Prvi Aktiv kmečkih žena Pod Gorjanci je nastal že leta 1995, takrat še v sklopu krškega društva, leto pozneje je bila ustanovljena tudi pevska skupina. Pobudnica ustanovitve in prva predsednica aktiva je bila Nuška Abram, ki je s članicami ob ustanovitvi občine Kostanjevica na Krki preimenovala aktiv v Društvo podeželskih žena Pod Gorjanci. Danes ga že deseto leto uspešno vodi Anica Žugič. V osnovnih dejavnostih je vsa leta ostalo zvesto svojemu poslanstvu, pod strokovnim vodstvom Mojce Jevšnik pevska skupina goji predvsem ljudsko petje, hkrati pa se lotevajo novih izzivov, kot so sodelovanje v evropskih projektih.
Skupaj s kostanjeviško knjižnico pripravljajo tradicionalne Ženske zgodbe, ki so hkrati prava demonstracija kulinaričnih dobrot članic, letne koncerte pevk pa je društvo spremenilo v potujoče koncerte Pa zapojmo, ki so prerasli v čudovita srečanja ob pesmi, predstavitvi posameznih okolij, domačinov in njihovih življenjskih zgodb ter z nepozabnimi zaključnimi druženji. Društvo se z etnološko obarvanimi prireditvami vsako leto seli iz vasi v vas in v sodelovanju z vaščani brska po spominih in ljudskem izročilu, domačini pa se predstavijo s pristnimi lokalnimi dobrotami. V pevski skupini je danes 11 članic, od vsega začetka v njej prepevata Slavica Kuhar in Cvetka Dvornik, že več kot 20 let pa sta skupini zvesti tudi Danica Molek in Sonja Vrhovšek. Jubilantkam je priznanja podelila Tinka Vukič.
Včasih so imeli ljudje več časa za pesem. Kmečkih opravil, zlasti skupinskih, ni bilo brez petja ali plesa, ob dolgih zimskih večerih pa so si s pesmijo zgolj krajšali čas. So se pa v najstarejšem dolenjskem mestecu, ki bo prihodnje leto praznovalo 770 let mestnih pravic, predstavili tudi Belokranjci, člani ene najbolj znanih slovenskih folklornih skupin Metliška folklorna skupina Ivan Navratil, ki več kot štiri desetletja ohranja pesem in plese svojih prednikov. Njihovi nastopi tako v Sloveniji kot na različnih gostovanjih in festivalih po vsej Evropi in Kanadi so vedno izjemno odmevni in prava paša za oči in uho. Tako je bilo tudi v Kostanjevici, kjer so zagnane članice ob koncu poskrbele tudi za pogostitev.
Te so zveste zbiralke ljudskega izročila, tako ljudskih običajev in pesmi kot tradicije v kulinariki. Več kot 6500 slovenskih deklet in žena se povezuje v društva kmetic, tiste iz Kostanjevice na Krki in okolice so združene v Društvo podeželskih žena pod Gorjanci Kostanjevica na Krki. To letos praznuje četrt stoletja, zato so pripravile prireditev, ki jo je zaznamovala njihova pevska skupina, program pa so sooblikovali Metliška folklorna skupina Ivan Navratil, citrarka Jasmina Levičar in Dušica Kunaver.
Dušica Kunaver: »Društva kmečkih žena opravljajo izjemno delo, dragocenosti katerega se bomo verjetno zavedali šele čez čas.«
»Včasih so bili fantje na vasi nosilci vseh šeg in delovnih opravil. Danes ni več tako, saj se je spremenil način življenja. Zato imajo večji pomen društva kmečkih žena, ki ohranjajo tradicijo in preteklost,« je med drugim izpostavila Kunaverjeva, upokojena profesorica angleščine in ruščine je zdaj predvsem zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva, avtorica in izdajateljica številnih poljudnoznanstvenih in leposlovnih knjig ter pedagoških priročnikov, podobe preteklosti preko zgodb in pesmi pa še vedno z velikim veseljem prenaša mladim generacijam.
Ljudsko izročilo temelj turizma
Vsaka ljudska pesem ali ljudska pripovedka je odsev časa, v katerem je nastala, je del zgodovine našega naroda, običaji pa bodo kmalu, če ne bodo zapisani, utonili v pozabo. »Starih običajev, ki so bili značilni za posamezne vasi, se zdaj še spominjajo ljudje, ki so stari 80, 90 let in so v domovih za ostarele. Zato je zbiranje takšnih pripovedi naše preteklosti neskončno dragoceno, časa pa nimamo več veliko. Mogoče se bodo vrednosti tega, kar počnemo, zavedali šele čez 100 let,« je opozorila Kunaverjeva in v klepetu z vodjo kostanjeviške enote Valvasorjeve knjižnice Alenko Žugič Jakovina dodala, da se tudi turizem gradi na dveh temeljih: lepoti dežele in ljudskem izročilu.
Kostanjeviške podeželske žene so zelo aktivne. Prvi Aktiv kmečkih žena Pod Gorjanci je nastal že leta 1995, takrat še v sklopu krškega društva, leto pozneje je bila ustanovljena tudi pevska skupina. Pobudnica ustanovitve in prva predsednica aktiva je bila Nuška Abram, ki je s članicami ob ustanovitvi občine Kostanjevica na Krki preimenovala aktiv v Društvo podeželskih žena Pod Gorjanci. Danes ga že deseto leto uspešno vodi Anica Žugič. V osnovnih dejavnostih je vsa leta ostalo zvesto svojemu poslanstvu, pod strokovnim vodstvom Mojce Jevšnik pevska skupina goji predvsem ljudsko petje, hkrati pa se lotevajo novih izzivov, kot so sodelovanje v evropskih projektih.
Ena najboljših slovenskih citrark Jasmina Levičar
Skupaj s kostanjeviško knjižnico pripravljajo tradicionalne Ženske zgodbe, ki so hkrati prava demonstracija kulinaričnih dobrot članic, letne koncerte pevk pa je društvo spremenilo v potujoče koncerte Pa zapojmo, ki so prerasli v čudovita srečanja ob pesmi, predstavitvi posameznih okolij, domačinov in njihovih življenjskih zgodb ter z nepozabnimi zaključnimi druženji. Društvo se z etnološko obarvanimi prireditvami vsako leto seli iz vasi v vas in v sodelovanju z vaščani brska po spominih in ljudskem izročilu, domačini pa se predstavijo s pristnimi lokalnimi dobrotami. V pevski skupini je danes 11 članic, od vsega začetka v njej prepevata Slavica Kuhar in Cvetka Dvornik, že več kot 20 let pa sta skupini zvesti tudi Danica Molek in Sonja Vrhovšek. Jubilantkam je priznanja podelila Tinka Vukič.
11članic je v pevski skupini.
Včasih so imeli ljudje več časa za pesem. Kmečkih opravil, zlasti skupinskih, ni bilo brez petja ali plesa, ob dolgih zimskih večerih pa so si s pesmijo zgolj krajšali čas. So se pa v najstarejšem dolenjskem mestecu, ki bo prihodnje leto praznovalo 770 let mestnih pravic, predstavili tudi Belokranjci, člani ene najbolj znanih slovenskih folklornih skupin Metliška folklorna skupina Ivan Navratil, ki več kot štiri desetletja ohranja pesem in plese svojih prednikov. Njihovi nastopi tako v Sloveniji kot na različnih gostovanjih in festivalih po vsej Evropi in Kanadi so vedno izjemno odmevni in prava paša za oči in uho. Tako je bilo tudi v Kostanjevici, kjer so zagnane članice ob koncu poskrbele tudi za pogostitev.
V senci mogočnega cistercijanskega samostana so številni prisluhnili dediščini naših prednikov.
