NEVARNO
Kmet Gregor se boji: zaradi varnosti odpovedal počitnice otrok
Kmetovalec Gregor Slavec iz Knežaka se boji za varnost. Volkovi so mu pokončali ovco, dva osla, krokarji 12 kozličkov.
Odpri galerijo
Gregor Slavec se je iz protestnih in varnostnih razlogov odločil odpovedati aktivne počitnice za otroke na svoji kmetiji. FOTO: Marko Feist
KNEŽAK – Le 300 metrov zračne linije od šole in vrtca sredi Knežaka se je na pašniku kmeta Gregorja Slavca zgodil nov pokol zveri. Na delu so bili volkovi, ki so tokrat na srečo pokončali le eno ovco bovške pasme. Slavec bi se nekako še sprijaznil, če ne bi bil to še eden v seriji podobnih dogodkov na njegovi kmetiji v zadnjih letih in če bi država znala uravnavati populacijo volkov. A pred vse številnejšimi in drznimi zvermi mu ne pomagajo več niti številni varnostni ukrepi za zaščito domačih živali.
Volkovi in druge zveri še naprej delajo škodo. In to že čisto blizu vasi.
Zadnji napad volka se je zgodil prejšnji teden, v noči na sredo. Na območju Knežaka je bila nevihta z močnim dežjem. »Ko sem zjutraj prišel na pašnik, sem našel podrto ograjo, ki je bila pod elektriko,« nam je gospodar Slavec takoj pojasnil. Očitno električni pastirji volka ne odvrnejo od napada. Na pašniku z ovco je bil tudi osel, ki naj bi po teoriji pomagal pri odganjanju zveri. A očitno se živinorejci niti na to teorijo ne morejo zanašati.
»Če bi se volkovi v gozdu držali, verjetno ne bi bilo takšnih problemov. Pred leti so tudi ukinili mrhovišča v gozdovih,« je izpostavil sogovornik, ki se je iz varnostnih in protestnih razlogov odločil odpovedati aktivne počitnice na kmetiji Slavec prihodnji, zadnji teden v avgustu. »Moje živali so na mojih pašnikih. Državne živali pa so na državnih pašnikih. In kdo ima tukaj zdaj problem? Država, ker ne obvlada svojih živali. Moje živali po tujem ne hodijo,« je slikovit Gregor Slavec.
Pravi, da si preprosto ne upa prevzeti odgovornosti za 12 otrok. »Da jih peljem po pašnikih in da ne vem, kaj nas tam lahko čaka?« se priduša. Osnovnošolci na kmetiji Slavec s sprehajanjem po travnikih, pašnikih in njivah spoznavajo domače živali, kmečka opravila in stroje. Slavec si ne predstavlja, kakšen šok bi lahko bil zanje, če bi sredi pašnika zagledali razmesarjeno žival. »Naj jim ta ista država raje v šolah kaže slike koz, ovac, krav … In po radiu predvaja glasove … Poučno, ni kaj dodati!«
S kmetovanjem se je začel ukvarjati pred osmimi leti. Trenutno redi eno ovco, 40 koz, 15 govedi, štiri osle in 80 kokoši nesnic. V lično urejenem čebelnjaku ima čebele. Še pred tremi leti z napadi zveri ni imel težav, nato pa so mu volkovi najprej ubili osla, in to na pašniku ob glavni cesti od Knežaka proti Ilirski Bistrici. Takoj je poklical odgovorne in rečeno mu je bilo, da je šlo za trop volkov ter da so ti šli le mimo. Težav ne bodo več delali, so mu zagotovili.
No, naslednjega jutra pa je naletel na še en grozljiv prizor. Lotili so še breje oslice. Odgovorni so mu svetovali, da je najbolje, da živali umakne v zaprt prostor. To je storil, a to ne more biti rešitev. Ne nazadnje gre za ekološko kmetijo, kjer je zelo pomembno tudi, da se živali na njej dobro počutijo. Da niso večji del dneva zaprte v en prostor.
Lani so bili tarča kozlički. V 14 dneh so jih krokarji pokončali kar 12. V zvezi s tem so mu odgovorni svetovali, da je najbolje, če živali zaščiti z mrežo. A to je v razgibani pokrajini zelo težko, po drugi strani pa gre za zaščitene živali. »Že samo, če šš narediš ali če kamen vržeš proti njim, da bi jih odgnal, ti lahko očitajo, da jih vznemirjaš,« je ogorčen Slavec.
Po njegovem mnenju so problem neobdelani pašniki, tudi zaradi razdrobljenosti lastništva in posledično težav pri dedovanju. Namesto da bi jih oddali kmetom, pašniki samevajo in se zaraščajo, tako pa izginja neke vrste varovalni pas med gozdom in vasjo, kar pomeni, da lahko zveri pridejo direktno do vasi. »Pred petdesetimi leti, ko so ljudje to obdelovali, je obstajal ta vmesni pas. Zato je bil tudi konflikt med človekom in zvermi manjši,« je sklenil sogovornik.
Na vse pretege se trudi zaščititi svoje živali. FOTO: Marko Feist
Volkovi in druge zveri še naprej delajo škodo. In to že čisto blizu vasi.
Zadnji napad volka se je zgodil prejšnji teden, v noči na sredo. Na območju Knežaka je bila nevihta z močnim dežjem. »Ko sem zjutraj prišel na pašnik, sem našel podrto ograjo, ki je bila pod elektriko,« nam je gospodar Slavec takoj pojasnil. Očitno električni pastirji volka ne odvrnejo od napada. Na pašniku z ovco je bil tudi osel, ki naj bi po teoriji pomagal pri odganjanju zveri. A očitno se živinorejci niti na to teorijo ne morejo zanašati.
»Če bi se volkovi v gozdu držali, verjetno ne bi bilo takšnih problemov. Pred leti so tudi ukinili mrhovišča v gozdovih,« je izpostavil sogovornik, ki se je iz varnostnih in protestnih razlogov odločil odpovedati aktivne počitnice na kmetiji Slavec prihodnji, zadnji teden v avgustu. »Moje živali so na mojih pašnikih. Državne živali pa so na državnih pašnikih. In kdo ima tukaj zdaj problem? Država, ker ne obvlada svojih živali. Moje živali po tujem ne hodijo,« je slikovit Gregor Slavec.
V zadnjem napadu je volk pokončal ovco.
Pravi, da si preprosto ne upa prevzeti odgovornosti za 12 otrok. »Da jih peljem po pašnikih in da ne vem, kaj nas tam lahko čaka?« se priduša. Osnovnošolci na kmetiji Slavec s sprehajanjem po travnikih, pašnikih in njivah spoznavajo domače živali, kmečka opravila in stroje. Slavec si ne predstavlja, kakšen šok bi lahko bil zanje, če bi sredi pašnika zagledali razmesarjeno žival. »Naj jim ta ista država raje v šolah kaže slike koz, ovac, krav … In po radiu predvaja glasove … Poučno, ni kaj dodati!«
Ni več varovalnega pasu
S kmetovanjem se je začel ukvarjati pred osmimi leti. Trenutno redi eno ovco, 40 koz, 15 govedi, štiri osle in 80 kokoši nesnic. V lično urejenem čebelnjaku ima čebele. Še pred tremi leti z napadi zveri ni imel težav, nato pa so mu volkovi najprej ubili osla, in to na pašniku ob glavni cesti od Knežaka proti Ilirski Bistrici. Takoj je poklical odgovorne in rečeno mu je bilo, da je šlo za trop volkov ter da so ti šli le mimo. Težav ne bodo več delali, so mu zagotovili.
12 otrok bi moralo letovati na kmetiji Slavec.
No, naslednjega jutra pa je naletel na še en grozljiv prizor. Lotili so še breje oslice. Odgovorni so mu svetovali, da je najbolje, da živali umakne v zaprt prostor. To je storil, a to ne more biti rešitev. Ne nazadnje gre za ekološko kmetijo, kjer je zelo pomembno tudi, da se živali na njej dobro počutijo. Da niso večji del dneva zaprte v en prostor.
Lani so bili tarča kozlički. V 14 dneh so jih krokarji pokončali kar 12. V zvezi s tem so mu odgovorni svetovali, da je najbolje, če živali zaščiti z mrežo. A to je v razgibani pokrajini zelo težko, po drugi strani pa gre za zaščitene živali. »Že samo, če šš narediš ali če kamen vržeš proti njim, da bi jih odgnal, ti lahko očitajo, da jih vznemirjaš,« je ogorčen Slavec.
Moje živali so na mojih pašnikih. Državne živali pa so na državnih pašnikih. In kdo ima tukaj zdaj problem? Država, ker ne obvlada svojih živali.
Po njegovem mnenju so problem neobdelani pašniki, tudi zaradi razdrobljenosti lastništva in posledično težav pri dedovanju. Namesto da bi jih oddali kmetom, pašniki samevajo in se zaraščajo, tako pa izginja neke vrste varovalni pas med gozdom in vasjo, kar pomeni, da lahko zveri pridejo direktno do vasi. »Pred petdesetimi leti, ko so ljudje to obdelovali, je obstajal ta vmesni pas. Zato je bil tudi konflikt med človekom in zvermi manjši,« je sklenil sogovornik.
