Kmetijske rastline v sušnem stresu

Vsako poletje se pojavijo obdobja sušnega stresa rastlin, zadnja leta jih še stopnjujejo pogostejša obdobja vročine. V agrometeorologiji stanje sušnih razmer določamo s pomočjo meteorološke vodne bilance, to je razliko med količino padavin in količino izhlapele vode. Če je dežja manj, kot je potencialno izhlapele vode, običajno govorimo o vodnem primanjkljaju.
Ob koncu avgusta velikost vodnega primanjkljaja glede na običajne razmere v obdobju od 1. aprila (začetek vegetacijskega obdobja) še vedno kaže sušne razmere na Goriškem. V večjem ali manjšem sušnem stresu, okrepljenim z vročinskim, so bile predvsem v poletnih mesecih vse kmetijske rastline, tako na dobrih kakor na slabih, peščenih tleh. Modelirane vrednosti vodne bilance za jablano so na Goriškem pokazale, da je bila ta letos od začetka sezone do zadnje dekade avgusta v sušnem stresu že blizu 80 dni, najdaljše neprekinjeno obdobje je trajalo kar 56 dni. Glede na izračune je nenamakani rastlini manjkalo okrog 240 litrov vode, zato bi jo bilo treba z optimalno količino namakati blizu 20-krat. Stanje se do konca avgusta ne bo bistveno izboljšalo, saj ne pričakujemo obilnejših padavin. Padavine v začetku avgusta so na Goriškem kratkotrajno namočile tla, sicer pa sušni stres prevladuje že od začetka junija. Napoved parametrov vodne bilance lahko spremljate na www.meteo.si/met/sl/agromet/forecast/.


 

Prihaja čas trgatve

Kljub visokim temperaturam ob vročinskih valovih v letošnjem poletju grozdje dozoreva pozneje kot lani. Letošnja trgatev se bo v primorskih vinogradih začela nekoliko kasneje kot prejšnja leta, podobno ugotavljajo v drugih vinorodnih deželah. Po vsebnosti sladkorja je letnik 2019 v podravski vinorodni deželi v primerjavi z letnikom 2018 v zaostanku, in sicer pri zgodnjih sortah za okrog 14 dni, pri srednje poznih pa za okrog 18. V primerjavi z doslej najzgodnejšim letnikom 2003 je pri zgodnjih sortah zaostanek okrog 20 dni, pri srednje poznih sortah okrog 22. Vzrok so vremenske razmere v letošnji vegetacijski sezoni, po mili zimi je sledila zelo zgodnja pomlad, s tem izjemno hiter razvoj vegetacije. V maju je rast zaradi ohladitve, oblačnega in deževnega vremena skoraj popolnoma zastala, šele ob koncu meseca je trta začela normalni razvoj in je zacvetela. Poleti so marsikateri vinograd prizadela neurja s točo, tam obstaja tveganje za napad gnilobe. Grozdje bo treba previdno ločevati. Ugotavljanje dozorelosti grozdja je letos zaradi neizenačenosti zorenja še bolj pomembno.


 

Sončni ožigi

Sončni ožigi so fiziološka motnja, ki nastane predvsem zaradi intenzivnega sončnega sevanja v kombinaciji z visokimi temperaturami. Poškodbe se lahko pojavijo na različnih sadnih vrstah, zelenjavi in okrasnih rastlinah. Pri pridelavi jabolk veljajo v svetovnem pogledu za enega večjih vzrokov ekonomskih izgub. Na jabolkih se pojavljajo tudi pri nas; znaki so različni, od lis do temno rjavih ožganin, odvisno od sorte in drugih dejavnikov. Poznamo tri vrste sončnih ožigov: rjavenje plodov, nekroze, fotooksidativni ožigi. Najpogostejši je prvi in se pojavlja na rastočih plodovih na zunanjem delu krošnje. Opazimo ga kot rumeno do temno rjave lise, odvisno od stopnje. Nastane kot posledica kombinacije močnega sončnega sevanja ter visoke temperature ploda – ta ima lahko na sončni strani tudi do 13 °C višjo temperaturo kot okoliški zrak, tako da lahko ožigi nastanejo že pri zračni temperaturi nad 33 °C. Na sadežih, kot so jabolka, hruške, jagode, so podobni opeklinam na koži. Občutljivost sadežev za ožig lahko povečata zelena rez pri sadnem drevju poleti in prekomerno odstranjevanje listov z območja grozdov pri trti. Sadeži, ki so bili do tedaj v senci, so nenadoma izpostavljeni sončnemu sevanju. Pod predelom, ki ga je prizadel sončni ožig, začnejo sadeži gniti, to pa lahko povzroči veliko gospodarsko škodo.