Kmetje opozarjajo: »Država nas zapostavlja,« ministrica obljublja tole
Zakonodajni paket s področja kmetijstva bi lahko bil sprejet pozno jeseni, je na občnem zboru Sindikata kmetov Slovenije napovedala ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić. Poudarila je, da si prizadeva, da bi se slovenski kmet končno znebil občutka zapostavljenosti, poroča STA.
Zakonodaja bolj pregledna, a očitki ostajajo
Ministrica je priznala, da jo kmetje že od začetka mandata opozarjajo na pomanjkanje posluha države za njihove težave. Po njenih besedah so zakoni zdaj bolj pregledni in berljivi, javna razprava o zakonodajnem paketu pa naj bi se zaključila sredi aprila.
Zakonske rešitve želi ministrstvo oblikovati sodelovanjem s kmeti, pridelovalci in potrošniki. A med kmeti se pojavljajo očitki, da novi zakoni prinašajo dodatna bremena in birokracijo. Ministrica odgovarja, da iščejo skupne rešitve, ne pa pogajanj, ter da bo zakonodaja usmerila razpise tako, da bodo bolj prijazni do kmetov.
Ostri očitki: Država ne potrebuje malega kmeta?
Na zboru je bilo slišati ostre kritike, da Slovenija sploh ne potrebuje malega kmeta, zato kmetje zahtevajo, da ministrstvo ohrani dopolnilne dejavnosti v sedanji obliki, saj je to za mnoge edini način preživetja. Prav tako so opozorili, da še vedno niso prejeli subvencij za leto 2024, ter da občine kmetijska zemljišča spreminjajo v gradbena, kar dodatno ogroža slovensko kmetijstvo.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je poudaril, da Slovenija potrebuje novo dolgoročno strategijo razvoja kmetijstva in gozdarstva, saj je od zadnje iz leta 2013 prišlo do številnih sprememb. Napovedal je nadaljnji dialog z ministrstvom, a opozoril, da bodo iz njega izstopili, če ne bo prinesel rezultatov.
Sekretar Sindikata kmetov Slovenije Jernej Redek je opozoril, da so nekateri zakoni v nasprotju drug z drugim, zaradi česar so za kmete nerazumljivi in otežujejo njihovo delo.
