Kmetom prekipelo, napovedujejo nove proteste

VELIKE LAŠČE – Pred velikolaškim Levstikovim domom se je v soboto zgodil prvi večji (letošnji) vseslovenski kmečki upor. Podeželsko občestvo, zbralo se jih je nekaj sto, naveličano terorja zveri nad rejno živino v žičnih ograjah in čedalje večjega spopadanja z njimi s shodom Slovenija ne bo zverinjak, ki ga je organiziral Sindikat kmetov Slovenije, pristojnim sporoča: »Proteste bomo s stopnjevanjem nadaljevali do uresničitve naših petih zahtev, med katerimi je tudi takojšnji odstop okoljskega ministra Simona Zajca.« Prvi mož sindikata Anton Medved je zahteval še, da se volkove, ki so tako kot tudi druge zveri last države, odlovi ali zanje odredi prostor v ograji zunaj državnih gozdov, ljudem, kjer so zveri, prizna nižja kakovost življenja z davčnimi olajšavami in razvojnimi spodbudami. Fanatično varovanje zveri spodbujajo finančni interesi določene skupine ljudi, neozaveščenih posameznikov, pravi Medved. Sobivanje človeka in zveri v kulturni krajini ni bilo nikoli mogoče, kar je bilo jasno že v časih avstro-ogrske monarhije. »V tej državi je pač tako že trideset let. Ko za pogajalsko mizo z argumenti nekaj prosiš, nič ne dosežeš. Ko se zgodi ulica in ljudstvo na njej, potem se oblast strezni. Kmetje smo bili vsa ta leta pokorni. Dovolj je,« je aplavz požel Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Še gromkejši aplavz je dobil Božidar Peteh, član Civilne iniciative Aktivna Kočevska. »Ali gospodje v Ljubljani želite, da potegnemo iz naših kleti stare pasti? Ali želite, da v gozdove začnemo nameščati zastrupljene vabe? Ali želite, da uporabimo ameriško-avstralsko prakso, saj ste zanjo zagotovo slišali: ko zver pride na moje dvorišče, je mrtva zver? Čas je za streznitev,« je dejal.

Dr. Stane Bergant, predsednik Društva ekoloških kmetov Slovenije, je opozoril na tri vidike, ki se v odnosu do okoljevarstvenikov pojavljajo kot miti. Prvi je, da so ti ljudje zaščitniki živali. »Ne bo držalo, v tem primeru pokažejo svojo dvoličnost. Po eni strani se jim smilijo volkovi in medvedje, da z rdečo barvo polivajo plišaste igrače, ne smilijo pa se jim domače živali, ki jih otroci ali njihovi starši najdejo na pašnikih z raztrganimi trebuhi po napadu plenilca. V nasprotju z afriškimi mačkami, ki žrtve najprej usmrtijo in se šele nato začnejo mastiti, jih naš volk žre pri živem telesu. Stoletja je Slovenija živela brez zveri, saj je bila praksa cesarice Marije Terezije, da je uplenitelje nagrajevala. Sicer celotna zahodna Evropa živi brez zveri, enako Avstralija in Nova Zelandija. To je drugi mit, da zveri ohranjajo naravo. Ja, varuhi narave se za njo zavzemajo, kolikor je denarja v žepu. Evropa jim je razdelila desetine milijonov evrov, nam, ki čutimo vse posledice razbohotenih zveri, pa dajejo drobtinice,« je sklenil dr. Bergant s tretjim »mitom«.

Slovensko krajino sestavlja 80 odstotkov podeželskih območij in 20 odstotkov urbanih naseljih, je spomnila kmetijska ministrica mag. Aleksandra Pivec. To moramo spoštovati in ljudem ponuditi podporo, da vztrajajo na teh območjih. Prizadevala si bo, da se nekatere stvari in interventnega zakona umaknejo, na pomoč lovcem pri odstrelu volka so vpoklicani tudi člani intervencijske skupine, moči bo napela, da bi se vzpostavil sistemski okvir, ki bo v interesu vseh. Najbolj si želi, da se tematika umakne s političnega poligona in prepusti stroki.