Ko cvetovi dajo slasten med
Svetovni dan čebel, ki ga 20. maja zaznamujemo prav na pobudo naše države, je znova priložnost, da se zavemo pomena teh drobnih bitij za preživetje človeštva. Letos je to zavedanje toliko bolj pomembno, saj se neugodne vremenske razmere odražajo tudi na zdravju čebel – hrane jim primanjkuje in brez pomoči čebelarjev bi umrle.
»Čebelarim od šestega razreda osnovne šole, a česa takšnega kot letos še nisem doživel. Kar dva meseca sem moral hraniti čebele, da so sploh preživele. Pa tako lepo je kazalo. Pozimi je bilo na Gačah en meter snega, kar je bil pozitiven znak, da se bo narava počasi napojila, rastline pa bi zato, ker je v njih veliko sokov, dale od sebe nekaj čisto drugega. Zdaj pa tole hladno obdobje z dežjem, in to ravno v času, ko bi morale imeti najbolj pogrnjeno mizo,« pravi Roman Košale, priznani dolenjski ekološki pridelovalec medu iz Gradenj v občini Šmarješke Toplice. Čebelnjak s 50 družinami ima v Starih Žagah v neokrnjeni naravi prostranih gozdov Kočevskega roga. Tu je obilna ekološka paša res zagotovljena. A letošnjo pomlad ni bilo tako. Roman je moral vsak drugi dan dodajati sladek ekološki sirup, da so čebele preživele.
Poleg varoje, zajedavske pršice, pa ta bitja ogroža prav človek s vplivom na okolje. Če so čebele preživele vse mrke, cunamije in ledene dobe, pa so zdaj na novi preizkušnji. Zato je tudi svetovni dan čebel priložnost, da se vprašamo, kam vodi človekov vpliv na naravo.
Gledali in okušali
»Z opraševanjem pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi, omogočajo obstoj različnih živalskih in rastlinskih vrst ter seveda človeka, ob tem pa nam dajejo čebelje pridelke, kot so med, cvetni prah, matični mleček, propolis, ki nam v hitrem tempu življenja pomagajo krepiti in ohranjati naše zdravje,« je v petek na posebni prireditvi ob svetovnem dnevu čebel v Beli Cerkvi v občini Šmarješke Toplice dejala Elizabeta Verščaj, predsednica Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev. Na kulturno-kulinaričnem dogodku so opozorili na pomen čebel za pridelavo hrane, zaradi česar so trdno zasidrane v naši kulturi, mitologiji in tudi kulinariki.
20 gospodinj je kuhalo in peklo slane in sladke jedi.
Zagnane gospodinje so zato ob tej priložnosti pripravile številne jedi iz medu. Dvajset članic je kuhalo in peklo, tako da so se v petek zvečer mize v Zwittrovi dvorani Hiše žive dediščine šibile od dobrot, ki so jih lahko ob koncu obiskovalci tudi poskusili.
Resda med s segrevanjem izgubi del zdravilnih učinkovin, a čisto vseh ne, prav tako ne arome, lahko pa pri pripravi jedi iz medu kakšno žličko surovega medu damo v usta in še na tak način poskrbimo za svoje zdravje. Če je zadnja leta v Beli Cerkvi prepoznavna jed vinjevrška pogača – v njej kraljujeta ajdova moka in orehi –, pa imajo gospodinje še nekoliko dodelan recept za vinjevrško pogačo z medom. »Pripravimo jo tako kot vinjevrško ajdovo pogačo, le da v testo vmešamo malo medu, tik pred koncem pečenja pa pogačo, ki smo jo prej posipali z grobo sesekljanimi orehi in grobo soljo, namažemo z medom in jo vrnemo v pečico. Tako dobi sladkast okus,« pravi Verščajeva, ki je tudi avtorica recepta za vinjevrško pogačo.
Obiskovalci so lahko ob ogledu in okušanju razstavljenih jedi dobili ideje, kako med vključiti v kulinariko. Naj naštejemo le nekaj jedi: medena potica z orehi, ajdnik, meden kolač, gratinirani cimetovi rezanci s smetano, banana z medom in čokolado, svinjska ribica z medom in jabolki, ocvrte piščančje prsi z medenih prelivom, nadevana jabolka z ajdovo kašo in medenim prelivom.
Večer je bil tudi kulturno obarvan. Popestrila ga je pevska skupina Babice in dedki ob spremljavi harmonikarja Klemna Hribarja, s pesmijo, plesom in recitacijami so se predstavili učenci Osnovne šole Šmarjeta pod vodstvom učiteljic Valentine Kragelj in Katarine Dežman. Domačinka Ivanka Zagorc je predstavila svojo že šesto slikanico za otroke z naslovom Čebela Mihaela povej in vodila tudi delavnico izdelave čebelic iz moos gumi mase.
Ekološki brez segrevanja
Čebelar Roman Košale je zbranim spregovoril o ekoloških izdelkih iz medu na drugačen način. Košale je edini iz Slovenije dal svoj med v oceno na svetovno ocenjevanje in dobil srebrno priznanje, a pri tem pripomni, da ni prav nič izbiral, katerega je dal v pokušino. Poudarja, da ga nikoli ne smemo segrevati na več kot 32 stopinj Celzija, če želimo, da ohrani vse zdravilne učinkovine. »Narava je inteligentna, tako je v panju, ko imajo čebele zalego, konstantna temperatura 32 stopinj, in to z namenom. Tudi jaz med, ko ga segrevam, grejem na 30 stopinj 10 dni, da ga toliko zmehčam, da lahko vanj mešam dodatke,« pravi Košale, ki je v marsičem na področju medu in medenih izdelkov oral ledino.
Čebelarim od šestega razreda osnovne šole, a kaj takšnega kot letos, še nisem doživel.
Za med pravijo, da je hrana bogov, saj zaradi svojih blagodejnih lastnosti, antioksidantov in antibakterijskih učinkov krepi odpornost našega organizma. Košaletov med, ki je ekološki, je še boljši zaradi dodatkov. Tako so mu dodali koncentrat ameriškega slamnika, edine rastline, ki ima uradno priznane učinkovine za večjo odpornost. Pravzaprav so bili Košaletovi prvi na svetu, ki so začeli pridelavo eko medu z ameriškim slamnikom, postopoma pa so mu dodajali še druge sestavine ekološkega izvora: koprivo, borove in smrekove vršičke, materino dušico, sok rdeče pese, granatno jabolko.
Košale pravi, da svojo čebeljo družino verjetno ne bo povečeval, želi pa še naprej raziskovati to področje, pri tem izpostavi plodno sodelovanje z Damirjem Lovrićem z biotehniške fakultete v Ljubljani. V čebelarski karieri je na lastni koži spoznal blagodejne in zdravilne učinke medu, medenih izdelkov in tudi čebel. Kot otrok je bil Roman hud astmatik, pozdravil se je z medom in naravo, navdušen je tudi nad apiterapijo, ki pripomore k ohranjanju zdravja in h krepitvi imunskega sistema, vpliv čebel na človeka pa lahko spoznamo tudi v lesenih apikomorah s petimi ležišči, ki sta jih Roman in njegova žena Zvonka uredila na podstrešju čebelnjakov v Starih Žagah, v njih pa je zrak zelo zdravilen in blagodejen. Čebele namreč z njihovo vibracijo in šumenjem pomagajo, da se umirimo, kar je pomembno pri stresu, depresiji, alergijah in nekaterih drugih obolenjih.
