MOKRA JESEN

Ko ježice počijo, je čas za kostanj

Nabiranje kostanja otežuje mokra jesen. Slabša kakovost in količina zaradi suše.
Fotografija: Pomemben je tudi čas nabiranja: popolnoma zrel kostanj, nabran takoj po prvi slani, je najboljši! FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
Pomemben je tudi čas nabiranja: popolnoma zrel kostanj, nabran takoj po prvi slani, je najboljši! FOTO: Getty Images

V gozdovih se motovilijo nabiralci gob in kostanja. Plodovi slednjega so običajno zreli v zgodnji jeseni, najpogosteje od konca septembra do sredine oktobra, včasih tudi nekaj prej, vse je odvisno od lokacije in razmer. V tem času začnejo bodičaste ježice, v katerih se skrivajo plodovi kostanja, pokati in padati na tla. Ko popokajo in se odprejo, je to znak, da so kostanji zreli in pripravljeni za nabiranje. Zreli plodovi kostanja so temno rjave barve.

Idealno ga je nabirati v suhem vremenu, saj je takrat plod lažje izluščiti in je tudi bolj kakovosten za uporabo. Žal pa vremensko dogajanje v zadnjih dneh močno otežuje nabiranje. Letos naj bi bila sezona nekoliko slabša, saj so na okus, kakovost in količino pridelka vplivale vremenske razmere, predvsem poletna suša in nato še obilje dežja v zgodnji jeseni.

Topla in suha poletja pripomorejo namreč k bistveno boljšemu okusu, saj se sladkorji v plodu bolj zgostijo, preveč dežja pa povzroči na drugi strani voden okus kostanja.

Pomemben je tudi čas nabiranja: popolnoma zrel kostanj, nabran takoj po prvi slani, ima najboljši sladkast okus, saj se je škrob tedaj že pretvoril v sladkorje. Najboljša območja za nabiranje v Sloveniji pa so Polhograjski Dolomiti, Pohorje, Kras, Trnovski gozd in okoliši na Dolenjskem.

Vremenske tegobe po Evropi so močno vplivale tudi na kmetijstvo. FOTO: Reuters
Vremenske tegobe po Evropi so močno vplivale tudi na kmetijstvo. FOTO: Reuters

Klorofil za preživetje

Jesen je tudi čas, ko se narava pripravlja na zimo, in eden najbolj očitnih znakov tega prehoda je tudi spreminjanje barve listov na drevesih. Barvanje listja je čudovit naravni pojav, ki ga lahko občudujemo vsako leto. Razlog za barvanje listja tiči v spreminjanju sestave pigmentov v listih. Spomladi in poleti so listi večine dreves zeleni, ker vsebujejo klorofil, snov, ki omogoča fotosintezo. S pomočjo sončne svetlobe klorofil pretvarja ogljikov dioksid in vodo v sladkorje, ki jih drevo potrebuje za rast in preživetje. Klorofil močno absorbira rdečo in modro svetlobo, zeleno pa odbija, zato liste vidimo kot zelene.

Ko prihaja jesen, postajajo dnevi krajši, temperature vse nižje, drevesa se umirjajo in pripravljajo na zimski počitek. Klorofil v listih se začne razgrajevati, kar pomeni, da zelena barva izginja. Pod klorofilom pa so v listih skriti še drugi barvni pigmenti, karotenoidi, ki dajejo rumene in oranžne odtenke ter antociani z rdečimi in vijoličnimi odtenki. Ko se razgradi, te barve postanejo vidne.

Letošnje zanimanje za najem ni bilo tako veliko kot prejšnja leta. FOTO: Uroš Hočevar
Letošnje zanimanje za najem ni bilo tako veliko kot prejšnja leta. FOTO: Uroš Hočevar

Breza se jesensko obarva med prvimi. FOTO: Marko Feist
Breza se jesensko obarva med prvimi. FOTO: Marko Feist

Prva porumeni breza

Na intenzivnost jesenskih barv vplivajo tudi vremenske razmere. Sončni in topli jesenski dnevi s hladnimi nočmi spodbujajo nastajanje rdečih pigmentov, kar pomeni, da so listi še posebno živo obarvani. Nasprotno pa oblačni in deževni dnevi zmanjšajo intenzivnost barv in obarvanost listja je manj izrazita.

Kadar drevo ustavi dovod hranil v liste, ti sčasoma odpadejo. Barvita jesen je čudovit prizor, a je hkrati tudi del življenjskega cikla dreves, ko se pripravljajo na preživetje v hladnejših mesecih.

V slovenskih gozdovih je med prvimi drevesi, ki se obarvajo, breza. Znana je prav po svojih drobnih listih, ki se že zgodaj v jeseni obarvajo v živo rumene odtenke. Poleg breze tudi kostanj in divji kostanj relativno zgodaj pokažeta spremembe v barvah, njihovi listi hitro preidejo v rjave ali rumene odtenke.

Bukev dolgo zadrži svoje zelene liste, običajno se obarva šele proti koncu oktobra in v začetku novembra. Listi bukve se najprej obarvajo v tople zlate in oranžne odtenke, nato pa počasi prehajajo v rjavo barvo in odpadejo. Bukovi gozdovi so še posebno čudoviti v poznem jesenskem času, ko krošnje zažarijo v teh bogatih barvnih odtenkih. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije