Ko ježice počijo, je čas za kostanj
V gozdovih se motovilijo nabiralci gob in kostanja. Plodovi slednjega so običajno zreli v zgodnji jeseni, najpogosteje od konca septembra do sredine oktobra, včasih tudi nekaj prej, vse je odvisno od lokacije in razmer. V tem času začnejo bodičaste ježice, v katerih se skrivajo plodovi kostanja, pokati in padati na tla. Ko popokajo in se odprejo, je to znak, da so kostanji zreli in pripravljeni za nabiranje. Zreli plodovi kostanja so temno rjave barve.
Idealno ga je nabirati v suhem vremenu, saj je takrat plod lažje izluščiti in je tudi bolj kakovosten za uporabo. Žal pa vremensko dogajanje v zadnjih dneh močno otežuje nabiranje. Letos naj bi bila sezona nekoliko slabša, saj so na okus, kakovost in količino pridelka vplivale vremenske razmere, predvsem poletna suša in nato še obilje dežja v zgodnji jeseni.
Topla in suha poletja pripomorejo namreč k bistveno boljšemu okusu, saj se sladkorji v plodu bolj zgostijo, preveč dežja pa povzroči na drugi strani voden okus kostanja.
Pomemben je tudi čas nabiranja: popolnoma zrel kostanj, nabran takoj po prvi slani, ima najboljši sladkast okus, saj se je škrob tedaj že pretvoril v sladkorje. Najboljša območja za nabiranje v Sloveniji pa so Polhograjski Dolomiti, Pohorje, Kras, Trnovski gozd in okoliši na Dolenjskem.
Mokra jesen, same težave
V zadnjih dneh so intenzivna deževja že spet povzročala številne težave: nedaleč od nas so poplave zahtevale tudi smrtne žrtve. Vreme nas tudi na tak način nenehno opozarja na nujnost trajnostnega ravnanja in previdnega poseganja v naravni prostor. Poročila o poplavah, eroziji tal in plazovih so postala že vsakdanja realnost. Deževno vreme pa povzroča številne težave tudi poljedelcem. Med glavnimi učinki mokrega vremena je ne nazadnje tudi zamuda pri spravilu pridelkov. Ko so polja preveč namočena, kmetje ne morejo obdelovati svoje zemlje ali spravljati pridelkov, saj se lahko težki stroji že v naslednjem trenutku pogreznejo v mokra tla. Erozija tal, ki jo povzroča obilno deževje, pa odnaša rodovitno zemljo in dolgoročno se zmanjšuje rodovitnost polj. Povečalo se je tudi tveganje za pojav glivičnih bolezni in motnje v jesenskih setvah. A. S.
Klorofil za preživetje
Jesen je tudi čas, ko se narava pripravlja na zimo, in eden najbolj očitnih znakov tega prehoda je tudi spreminjanje barve listov na drevesih. Barvanje listja je čudovit naravni pojav, ki ga lahko občudujemo vsako leto. Razlog za barvanje listja tiči v spreminjanju sestave pigmentov v listih. Spomladi in poleti so listi večine dreves zeleni, ker vsebujejo klorofil, snov, ki omogoča fotosintezo. S pomočjo sončne svetlobe klorofil pretvarja ogljikov dioksid in vodo v sladkorje, ki jih drevo potrebuje za rast in preživetje. Klorofil močno absorbira rdečo in modro svetlobo, zeleno pa odbija, zato liste vidimo kot zelene.
9500 evrov
so letos dosegle ponudbe za kostanjevo utico.
Ko prihaja jesen, postajajo dnevi krajši, temperature vse nižje, drevesa se umirjajo in pripravljajo na zimski počitek. Klorofil v listih se začne razgrajevati, kar pomeni, da zelena barva izginja. Pod klorofilom pa so v listih skriti še drugi barvni pigmenti, karotenoidi, ki dajejo rumene in oranžne odtenke ter antociani z rdečimi in vijoličnimi odtenki. Ko se razgradi, te barve postanejo vidne.
Mesto kostanjevih utic
V Ljubljani sta peka in prodaja kostanja dovoljeni od 1. oktobra do 31. januarja prihodnje leto. Ponudbe za šest lokacij, pri Tromostovju, na Cankarjevem nabrežju pri brvi čez Ljubljanico, na Bregu, v Miklošičevem parku, na Šubičevi cesti in Zaloški nasproti Tržnice Moste, so že odprli. Tudi letos je bilo največ zanimanja za najem utice na Prešernovem trgu, in sicer z izklicno ceno 9000 evrov, na dražbo pa so se prijavila štiri podjetja. A je izklicno ceno za 500 evrov zvišal potem le zastopnik podjetja Shari-Go, preostali trije dražitelji v ceno 9500 evrov namreč niso privolili. Na dražbo za najem na Cankarjevem nabrežju z izklicno ceno devet tisočakov so se prijavila tri podjetja, oddali pa so jo podjetju Bela-Fruta za 9500 evrov. Za najem utice na Bregu pri Novem trgu sta se potegovala dva dražitelja, za 7400 evrov so jo oddali pooblaščencu Kmetije Marko Krošelj. Na Slovenski cesti pa bo utico najel podjetnik Sandi Kadić za 1500 evrov, kolikor je znašala tudi izklicna cena. Dražbe za utico v Miklošičevem parku niso izvedli, ker se je prijavljeni ni udeležil. Prav tako niso izvedli dražbe za utico ob Zaloški cesti, saj se tudi nanjo ni nihče prijavil. V Ljubljani se obeta sprememba: lokacij za peko kostanja naj ne bi več oddajali za eno, pač pa za največ štiri leta. L. K.
Prva porumeni breza
Na intenzivnost jesenskih barv vplivajo tudi vremenske razmere. Sončni in topli jesenski dnevi s hladnimi nočmi spodbujajo nastajanje rdečih pigmentov, kar pomeni, da so listi še posebno živo obarvani. Nasprotno pa oblačni in deževni dnevi zmanjšajo intenzivnost barv in obarvanost listja je manj izrazita.
Kadar drevo ustavi dovod hranil v liste, ti sčasoma odpadejo. Barvita jesen je čudovit prizor, a je hkrati tudi del življenjskega cikla dreves, ko se pripravljajo na preživetje v hladnejših mesecih.
V slovenskih gozdovih je med prvimi drevesi, ki se obarvajo, breza. Znana je prav po svojih drobnih listih, ki se že zgodaj v jeseni obarvajo v živo rumene odtenke. Poleg breze tudi kostanj in divji kostanj relativno zgodaj pokažeta spremembe v barvah, njihovi listi hitro preidejo v rjave ali rumene odtenke.
Bukev dolgo zadrži svoje zelene liste, običajno se obarva šele proti koncu oktobra in v začetku novembra. Listi bukve se najprej obarvajo v tople zlate in oranžne odtenke, nato pa počasi prehajajo v rjavo barvo in odpadejo. Bukovi gozdovi so še posebno čudoviti v poznem jesenskem času, ko krošnje zažarijo v teh bogatih barvnih odtenkih.
Ko prihaja jesen, postajajo dnevi krajši, temperature vse nižje, drevesa se umirjajo in pripravljajo na zimski počitek.
