Ko onesnažena voda zalije nepokošeno travo, je lahko problem
Ujma, ki je prizadela Slovenijo, je poleg življenj, domov, nepremičnin in infrastrukture prizadela tudi kmetijske površine. Nekatera območja so se letos z ujmami soočala večkrat, kmetijske površine si niso opomogle po vetru, toči, neurjih, zdaj so jih zajele še poplave. Podatki javnih služb kmetijskega svetovanja o obsegu poplav ter prizadetosti kmetijskih površin in kmetijskih gospodarstev bodo dosegljivi, ko bo dostop do vseh regij omogočen in pregledana nastala škoda.
Ogromno kmetij na najbolj prizadetih območjih se ukvarja s prirejo mleka, prevzem tega ponekod ni mogoč, poplavne vode so odnašale krmo, poplavljeni so travniki in pašniki, marsikje kmetijam grozijo še plazovi. Posebno težko je na govedorejskih kmetijah, kjer so reševali živino iz poplavljenih hlevov.
Naj se osušijo
Že iz preteklih poplav so znana navodila svetovalnih kmetijskih služb, kako ravnati na poplavljenih površinah. Travniki so bili ponekod popolnoma poplavljeni, zaradi velike namočenosti marsikje še dlje ne bo mogoč prehod z mehanizacijo. Še večja težava so naplavine, ki jih bo treba fizično odstraniti. Kjer so bili travniki pred povodnjo pokošeni ali popaseni in je mulja malo, bo treba le počakati, da se osušijo. Na površinah, kjer je bila poplavljena voda čista, je mogoča paša ali košnja za svežo krmo, če so le travniki v primernem stanju. Če je travna ruša zelo onesnažena, je treba opraviti čistilno košnjo, travne ostanke pa odpeljati na kompost. Ker je marsikje prišlo tudi do onesnaženja s fekalijami, nafto in podobnimi snovmi, je treba ostanke skrbno odstraniti. Tak travnik je treba zmulčiti ali pokositi in travo odstraniti s pašnika, uporabljamo ga lahko šele za naslednji obhod. Marsikje je onesnažena voda zalila nepokošeno travo, ta ni več primerna za prehrano živali.
Veliko škode je tudi na balah. Čeprav so ovite s folijo, je krma v njih preveč namočena za nadaljnjo uporabo, v takem primeru se znotraj bal začne proces gnitja. Če je silos poplavila voda samo delno do določene višine, je treba mokro silažo sproti odstranjevati. Silaža, ki jo je zmočila onesnažena voda s fekalijami, ni uporabna za krmljenje.
Čeprav so bale ovite s folijo, je krma v njih preveč namočena za nadaljnjo uporabo.
Živini je treba zagotoviti svežo čisto vodo, prav tako očistiti korita, da jim preprečimo pitje poplavne vode. Tudi na poljih je za večji del posevkov, na katerih stoji voda več kot štiri dni, potrebna ponovna setev.
Vrtnine pod vodo
Voda je poplavila ali celo odnesla številne zelenjavne vrtove. Na poplavljenih površinah, kjer je voda prekrila posevke vrtnin, je težko ohraniti primerno zdravstveno stanje rastlin. Če so prišle vrtnine v stik s poplavno vodo ali pa jih je ta preplavila, je zelenjava neprimerna za uživanje. Zelenjavo, ki je bila dlje v stiku z vodo, je treba zavreči v biološke smeti, in ne na kompost. Bakterije na listih in plodovih namreč ostanejo še dolgo na pridelku in sprožajo gnitje. To pomeni, da moramo vso zelenjavo povsem na novo posaditi.
Po zelenjavnem vrtu hodimo čim manj, dokler se tla vsaj deloma ne osušijo. Hoja po tleh, prepojenih z vodo, naredi tla zbita.
Vrtnine so različno občutljive za poplavno vodo. Na primer, poplavljene solatnice in špinačnice, ki so dozorele in imajo uničene liste ali je med listi blato in ima zelenjava vonj po fekalijah, olju, raznih kemikalijah, so neprimerne za uživanje. Počakati je treba, da se površine, zasajene s temi kulturami, osušijo, nato pa rastlinske ostanke zaorati oziroma zmulčiti in zadelati v zemljo. Če so listne rozete solatnic v začetnih fazah oblikovanja in zapiranja glav napolnjene z muljem, je treba pred pobiranjem pridelka ponovno oceniti njegovo primernost za nadaljnjo rast ali uporabo.
Trajne grmičke in jagode operemo s čisto vodo, morebitne sadeže zavržemo. Jagodičevje ne preživi, če je pod vodo več kot 48 ur.
Jagodičevje ne preživi, če je pod vodo več kot 48 ur.
Izjemni nalivi
Višina padavin je bila po podatkih klimatologov že julija na državni ravni močno nad dolgoletnim povprečjem. Od 3. do 8. avgusta je na območjih najobilnejših padavin v zahodnem in severnem delu Slovenije na razmočena tla padlo med 200 in čez 300 mm dežja.
Izjemnost je bila tudi v dolgotrajnosti in obilnosti nalivov, višina padavin je bila po podatkih klimatologov Arsa praviloma statistično najbolj izjemna za od 6- do 12-urni časovni interval. Izjemna je bila višina padavin na merilnih mestih Pasja ravan, Suha pri Škofji Loki, Letališče Ljubljana in Zavodnje. Tu je bila izmerjena višina padavin celo daleč na srednjo oceno za 250-letni povratni nivo. Drugod po Sloveniji je bilo deževje mnogo manj izjemno in je le redkokje za optimalno izbran časovni interval preseglo desetletno povratno dobo. Le tu in tam so bili izraziti kratkotrajni nalivi, sicer so k veliki skupni količini padavin prispevali po večini obnavljajoči se zmerno močni nalivi.
Da bo poletno vreme lahko prinašalo težave, se je nakazovalo že junija, ko so se hitro ogreli oceani in tudi morje v naši bližini. Deli Sredozemskega morja so bili že na začetku poletja vsaj štiri stopinje toplejši od povprečij. Velika količina tople vode je ob izhlapevanju ob vročini prinašala v ozračje ogromne količine vodne pare. Zrak je bil topel in je zato sprejel več vodne pare. Padavinski procesi so imeli večjo zalogo vode, obenem pa so bili izpolnjeni še drugi pogoji v ozračju, kot so prehod hladne fronte, stalen dotok vlažnega zraka ali močna nestabilnost ozračja. Kot ugotavlja meteorološka stroka, toplejše podnebje poveča hitrost vzgonskih tokov v nevihtnih oblakih, ki dajejo najbolj obilne nalive. Rekordno topla območja Evrope v letošnjem poletju so prav gotovo razlog, da so bili letos nalivi zelo intenzivni.
