Ko Piran postane Neptunovo kraljestvo: 78. tradicionalni krst
Neptunov krst je najstarejša piranska prireditev, ki se začne s predajo mesta temu rimskemu bogu morja in vseh vod. Na Tartinijevem trgu je v spremstvu morskih deklic in gusarjev Neptun oznanil, da je v mestu prevzel oblast in da je Piran njegov. Po ulicah so hodili morski roparji, nosili so ukradene skrinje, plapolale so zlovešče in strah vzbujajoče gusarske zastave, tudi na dveh drogovih na trgu.
Neptunu, rimskemu bogu morja, se pomorščaki po svetu od nekdaj priklanjajo, ga spoštujejo in prosijo za milost. Dijaki Srednje pomorske šole mu izkazujejo čast vsako leto septembra, ob tradicionalnem sprejemu nove generacije dijakov. Takrat pripravijo Neptunov krst.
Letošnji je bil že 78. V teh letih je prerasel v tradicionalno prireditev, ki tako kot piranski akvarij, pomorski muzej, potapljaški muzej, muzej delfinov, muzej školjk in še kaj v tem mestu dokazuje, da smo narod s pomorsko tradicijo. Čeprav to zavedanje zadnja leta prepričljiveje živi predvsem na Obali, sega tudi na področje izobraževanja. Zanj skrbi Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran GEPŠ Piran, katere ravnatelj Borut Butinar je z letošnjim vpisom zadovoljen.
Pomorska tradicija
»V prvi letnik je vpisanih 129 dijakov in dijakinj. Med njimi je 30 plovbnih tehnikov oziroma navtikov, 32 elektrotehnikov, 31 logističnih tehnikov in 32 tehnikov računalništva. Zelo smo zadovoljni tudi zato, ker naša šola postopoma postaja tudi dekliška. Letos se je vpisalo kar 22 deklet,« je povedal. Pomorska šola je v Portorožu, na njej pa izvajajo vse omenjene štiri srednješolske strokovne programe, ki trajajo štiri leta.
V ospredju pisane povorke je bil Neptun na prestolu, v njej pa so bili še vojaki s helebardami, gusarji z meči in tudi morske deklice.
Na ramenih so vlekli dolgi, debeli ladijski vrvi ter na nosilih nosili Neptuna. Nadzorovali so jih gusarji, dijaki višjih letnikov, ki so vodili povorko in jim strogo kričeče ukazovali Stoj!, Tuli!, Vstani!, Glavo dol!, Žvižgaj!. Ukaze so morali zelenci izpolnjevati brez odlašanja, ves čas so jih zalivali z vodo. Vmes se je moral marsikateri suženj odžejati z napitkom iz morske vode ter prenašati druge šikane.
Gusarske zastave, morske deklice in sužnji
V ospredju pisane povorke je bil Neptun na prestolu, v njej pa so bili še vojaki s helebardami, gusarji z meči in tudi morske deklice. Manjkala ni niti gusarka Irena Dolinšek, ki že vrsto let humorno povezuje in vodi prireditev. Tudi po njeni zaslugi je Neptunov krst veličastni dogodek, na katerem bodoči pomorci in obiskovalci začutijo povezanost z morjem.
Povorka je obkrožila Tartinijev trg, ustavili so se na ploščadi pri kopališču pred hotelom Piran. Po Neptunovem govoru so mu novinci zaprisegli večno zvestobo. V svoje morsko kraljestvo in pod svojo zaščito pa jih je sprejel, ko so jih spektakularno drugega za drugim pometali v morje.
Skozi čas se je pomorski krst spreminjal, a je ohranil bistvo: krst z morsko vodo. Kot pravi Bogdana Marinac iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran, so ga po nekaterih virih poznali že Vikingi. Od njih so ga verjetno prevzela in nekoliko prilagodila druga evropska ljudstva.
Novince so včasih polivali z vrči vode, jih v mreži namakali v morje in izpostavljali bolj krutemu ponižanju. Pravi razmah je krst doživel v 19. stoletju, ko so na ladjah avstrijske in avstro-ogrske vojne in trgovske mornarice pluli slovenski pomorščaki. Krstili so vse, ki so prvič prečkali ekvator, tudi potnike.
