Ko Prlek dela klobase, je vselej veselo
Turistično društvo Cven že 14 let obuja prikaz domačih kolin.
Odpri galerijo
Posebnost prleških kolin so domače klobase.
Prleški Ansambel Alojza Grnjaka s svojo uspešnico Matjažek je gujdeka kla še posebno pride do izraza v času kolin, ko na desnem bregu reke Mure, v Prlekiji, natančneje na Cvenu, že 14 let v januarju pokažejo, kako je nekdaj Prlek prašiča klal. Koline so družinski praznik pa tudi družabni dogodek, ki povezuje ljudi. To povezanost vsako leto pokažejo prizadevni člani Turističnega društva Cven. Zadnjo soboto v januarju so pripravili etnološko prireditev Prleške koline na Grüntu. Po besedah predsednika društva Janka Horvata so tudi letošnje koline potekale z namenom, da bi mlajši spoznali to nekdanje kmečko opravilo.
Glavni mesar je bil Milan Košnik, sicer gospodar Grünta na Cvenu, pomagal mu je mesar Danilo Lihtenvalner. Prašiča, težkega 180 kilogramov, so zaklali po uradnih predpisih v klavnici. Slanino je posebna ekipa najprej obarila, pozneje so jo namenili za pripravo zaseke, preostalo meso pa so vložili v pac, kjer bo ostalo kakšna dva tedna, nato pa sledi zeljhanje (prekajevanje) ter popekanje. Na koncu ga bodo vložili v prleško tünko, v leseni čeber, ki ga obiskovalcem ponudijo ob različnih prireditvah – z lansko tünko so se mastili na tokratnem dogodku. Seveda so tudi tokrat naredili precej kašnic (krvavic) ter klobas.
Letos je imel prašič premalo maščobe – slanine, zato so nekaj dodatnega špeha kupili, da so naredili dovolj zaseke za v čeber. »To so koline na način, kot so delali naši pradedje. Seveda brez dobre gospodinje ni kolin. Zato je bilo to kmečko opravilo ponos gospodinje in celotne domačije, še posebno če je bil špeh debel, saj je to dokazovalo pridnost. Zjutraj, preden so šli v hlev, so najprej popili čaj z žganico. Glavni mesar je šel prvi v hlev. Prašiča so zaklali, nato pa so v posebno posodo, krnico, zbrali kri. Meso so odnesli na ploh in nadaljevali koline. Ko je bil čas za zajtrk, je moralo biti na mizi meso iz tünke iz prejšnjih kolin.
Meso se je v večji meri pripravljalo za tünko – kiblo, ostale so le kosti in obrezovina, seveda če je bilo dovolj špeha. Delo je potekalo ves dan, medtem pa je gospodinja morala pripraviti jüžino – malico. Običajno je skuhala jetra s kašo in bujto repo, v kateri je bilo meso zaklanega prašiča. Izdelava klobas in kolin se je običajno zavlekla pozno v noč. Za večerjo je bila juha, v kateri se je kuhal hrbet, in seveda pečeno meso ter pokušnja klobas in kolin,« je tradicionalne prleške koline opisal predsednik TD Cven Janko Horvat. Koline danes potekajo nekoliko drugače, saj je klanje mogoče le v uradni klavnici.
Poleg tistih, ki so delali na kolinah, ter okoli 50 članic in članov TD Cven, ki bo letos zaznamovalo 20 let obstoja in uspešnega delovanja (že 18 let ga vodi Horvat), je na prireditev prišlo veliko domačinov ter tudi gostov od drugod.
»Kolin sem se udeležil skupaj s predsednico KS Cven Sašo Polajner. Preveril sem lastno znanje izročila kolin in seveda postopke in opravila, ki se vrstijo na kolinah. Primerjal sem jih z običaji na Gorenjskem in Dolenjskem. Moram priznati, da so vsi zanimivi. Hvala vsem članom TD Cven za prisrčno druženje,« je povedal Janko Špindler, podžupan občine Ljutomer.
Poskrbeli so, da je vse potekalo kot nekoč. FOTOGRAFIJE: Oste Bakal
Glavni mesar je bil Milan Košnik, sicer gospodar Grünta na Cvenu, pomagal mu je mesar Danilo Lihtenvalner. Prašiča, težkega 180 kilogramov, so zaklali po uradnih predpisih v klavnici. Slanino je posebna ekipa najprej obarila, pozneje so jo namenili za pripravo zaseke, preostalo meso pa so vložili v pac, kjer bo ostalo kakšna dva tedna, nato pa sledi zeljhanje (prekajevanje) ter popekanje. Na koncu ga bodo vložili v prleško tünko, v leseni čeber, ki ga obiskovalcem ponudijo ob različnih prireditvah – z lansko tünko so se mastili na tokratnem dogodku. Seveda so tudi tokrat naredili precej kašnic (krvavic) ter klobas.
Posebna trojica je bila odgovorna za barjenje špeha.
Letos je imel prašič premalo maščobe – slanine, zato so nekaj dodatnega špeha kupili, da so naredili dovolj zaseke za v čeber. »To so koline na način, kot so delali naši pradedje. Seveda brez dobre gospodinje ni kolin. Zato je bilo to kmečko opravilo ponos gospodinje in celotne domačije, še posebno če je bil špeh debel, saj je to dokazovalo pridnost. Zjutraj, preden so šli v hlev, so najprej popili čaj z žganico. Glavni mesar je šel prvi v hlev. Prašiča so zaklali, nato pa so v posebno posodo, krnico, zbrali kri. Meso so odnesli na ploh in nadaljevali koline. Ko je bil čas za zajtrk, je moralo biti na mizi meso iz tünke iz prejšnjih kolin.
Meso se je v večji meri pripravljalo za tünko – kiblo, ostale so le kosti in obrezovina, seveda če je bilo dovolj špeha. Delo je potekalo ves dan, medtem pa je gospodinja morala pripraviti jüžino – malico. Običajno je skuhala jetra s kašo in bujto repo, v kateri je bilo meso zaklanega prašiča. Izdelava klobas in kolin se je običajno zavlekla pozno v noč. Za večerjo je bila juha, v kateri se je kuhal hrbet, in seveda pečeno meso ter pokušnja klobas in kolin,« je tradicionalne prleške koline opisal predsednik TD Cven Janko Horvat. Koline danes potekajo nekoliko drugače, saj je klanje mogoče le v uradni klavnici.
Ko je bil čas za zajtrk, je moralo biti na mizi meso iz tünke iz prejšnjih kolin.
Poleg tistih, ki so delali na kolinah, ter okoli 50 članic in članov TD Cven, ki bo letos zaznamovalo 20 let obstoja in uspešnega delovanja (že 18 let ga vodi Horvat), je na prireditev prišlo veliko domačinov ter tudi gostov od drugod.
»Kolin sem se udeležil skupaj s predsednico KS Cven Sašo Polajner. Preveril sem lastno znanje izročila kolin in seveda postopke in opravila, ki se vrstijo na kolinah. Primerjal sem jih z običaji na Gorenjskem in Dolenjskem. Moram priznati, da so vsi zanimivi. Hvala vsem članom TD Cven za prisrčno druženje,« je povedal Janko Špindler, podžupan občine Ljutomer.
