V EU JE DELOVNI DAN
Ko Slovenija sodi na Balkan: 2. maj za počitek
Praznik dela v Sloveniji obeležujemo tudi danes.
Odpri galerijo
Sindikati vztrajajo, da delavci potrebujejo dodaten dan počitka. FOTO: Images, Istockphoto
LJUBLJANA – Za praznik dela nikjer v EU, razen v Sloveniji, nimajo dveh dela prostih dni, v Evropi pa ju imajo še v Srbiji, Črni gori ter Bosni in Hercegovini.
Pri dvodnevnem obeleževanju vztrajajo sindikati, medtem ko gospodarstvo poudarja, da prosti dan pomeni dodatne stroške in neželeno prekinitev proizvodnega procesa.
Leta 2012 je takratna vlada ob ukinitvi 2. januarja kot dela prostega dne v predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ predlagala tudi ukinitev dvodnevnega praznovanja praznika dela. Sindikati so temu nasprotovali, tako da je bil kot dela prost dan ukinjen le 2. januar, medtem ko pri 2. maju ni bilo sprememb. Državni zbor je nato konec leta 2016 tudi 2. januar vrnil na seznam dela prostih dni.
Na statističnem uradu ocenjujejo, da en delovni dan v povprečju poveča oziroma zmanjša bruto domači proizvod za 0,1 odstotka oziroma za približno 35 milijonov evrov. To velja ob predpostavki, da so vsi ostali pogoji nespremenjeni.
Gospodarstveniki, zlasti tisti iz izvoznega sektorja, dvodnevno obeleževanje praznika dela vidijo kot motnjo v poslovnih procesih. Slovensko gospodarstvo je namreč tesno vpeto v prostor EU, kjer 2. maj ni dela prost dan, opozarjajo.
Po drugi strani zagovorniki 2. maja kot dela prostega dneva izpostavljajo, da je prvomajsko obdobje v pretežnem delu Evrope sicer res povsem delovno, a se delovni ritem pred tem v večji meri umiri v času velike noči. Sindikati poleg tega poudarjajo pomen dodatnega dne počitka za pogosto preobremenjene delavce.
Pri dvodnevnem obeleževanju vztrajajo sindikati, medtem ko gospodarstvo poudarja, da prosti dan pomeni dodatne stroške in neželeno prekinitev proizvodnega procesa.
Kdo praznikov nima?Medtem ko so državni uradi in ustanove zaprti, pa za praznike na počitek ne morejo računati delavci v zdravstvu, gostinstvu, novinarstvu, policisti, gasilci, piloti itd.
Leta 2012 je takratna vlada ob ukinitvi 2. januarja kot dela prostega dne v predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ predlagala tudi ukinitev dvodnevnega praznovanja praznika dela. Sindikati so temu nasprotovali, tako da je bil kot dela prost dan ukinjen le 2. januar, medtem ko pri 2. maju ni bilo sprememb. Državni zbor je nato konec leta 2016 tudi 2. januar vrnil na seznam dela prostih dni.
Zmanjšanje BDP za približno 35 milijonov
Na statističnem uradu ocenjujejo, da en delovni dan v povprečju poveča oziroma zmanjša bruto domači proizvod za 0,1 odstotka oziroma za približno 35 milijonov evrov. To velja ob predpostavki, da so vsi ostali pogoji nespremenjeni.
Gospodarstveniki, zlasti tisti iz izvoznega sektorja, dvodnevno obeleževanje praznika dela vidijo kot motnjo v poslovnih procesih. Slovensko gospodarstvo je namreč tesno vpeto v prostor EU, kjer 2. maj ni dela prost dan, opozarjajo.
Po drugi strani zagovorniki 2. maja kot dela prostega dneva izpostavljajo, da je prvomajsko obdobje v pretežnem delu Evrope sicer res povsem delovno, a se delovni ritem pred tem v večji meri umiri v času velike noči. Sindikati poleg tega poudarjajo pomen dodatnega dne počitka za pogosto preobremenjene delavce.
