Ko švigajo strele, prekrižajte noge!

LJUBLJANA – Pravijo, da ima človek več možnosti, da zadene na loteriji, kot da ga zadene strela. A vseeno udar strele vsako leto po svetu terja veliko smrtnih žrtev (po nekaterih podatkih okoli 24.000 letno), slovensko javnost pa je pretresel tudi dogodek minuli konec tedna na Bledu, v katerem sta se huje poškodovali visokonoseča ženska in njena hči.

Pri Upravi RS za zaščito in reševanje smo preverili, kako se zaščititi pred strelo: »Pred strelo ste varni samo v hišah s strelovodom ali v avtomobilu. Strela ubija vsako leto v gozdovih in dolinah, planinah in gorah, skratka tudi tam, kjer ne bi nikoli pričakovali.« 

Ukrepajte preventivno!

V navodilih, kako ukrepati ob udaru strele, so zapisali tudi: »Poslušajte vremenska poročila in pazite na vremenske pojave. Vročinska nevihta je najpogosteje spomladi in poleti, ko se zrak zelo segreje. Hladna fronta se najpogosteje pojavi s silovitimi in nenadnimi nevihtami. Kjer je bilo še maloprej lepo vreme in jasno nebo, zelo hitro nastanejo kopasti oblaki in kmalu nato se razbesni nevihta.«


Edina učinkovita zaščita pred strelo je, da se pravočasno zatečete v varno zavetje. Izgovor, da nevihte niste pričakovali, je zelo pogost, vendar nobena nevihta ne pride nepričakovano. Če bi si radi zagotovili največjo možno varnost, načrtujte izlet tako, da boste pravočasno, tj. opoldne oziroma zgodaj popoldne, že na varnem, v koči, na vlaku, v avtu ipd.

Nevarno pod osamelimi drevesi

Če ste se ušteli in vas je ujela nevihta, ste posebno ogroženi na vrhovih, grebenih, v bližini osamelih dreves ali pod njimi, ob vodnih žilah in žlebovih, na vznožju skalnih sten, pri votlinskih vhodih in pod daljnovodi.

Manj nevarno (nikakor pa ne varno) je v dolinah, globelih, približno 15 metrov od skalnih sten, če čepite pod vrečo za bivakiranje, sedite na nahrbtniku s prekrižanimi nogami. »Ne pozabite! Zračni puh je že veliko ljudi pahnil v globino!« še opozarja uprava za zaščito in reševanje.

Kako strela sploh sploh nastane?

»Električna polja nastanejo predvsem ob močnih navpičnih gibanjih zračnih gmot, trenju ter nastajanju padavin in njihovi pretvorbi. Strela, ki jo vidimo kot blisk in slišimo kot grmenje, nastane ob razelektritvi (električno praznjenje). Strele večinoma udarijo med nevihtnimi oblaki ali njihovimi deli, včasih pa tudi med oblaki in zemljo. Strela išče pot najmanjšega odpora, to je pot, kjer je zrak najbolj ioniziran (razdeljen na pozitivne in negativne naboje) oziroma bolj električno prevoden.« 

Električni tok v streli doseže jakost do 100.000 amperov. Električna polja nastajajo tudi v lepem vremenu, vendar tedaj niso tako močna. Strelo spremlja močan pok, ki nastane, ker zrak v kanalu strele v trenutku zažari in se močno razširi, takoj nato pa spet skrči. Zvočni valovi se ob poku odbijajo od tal in zračnih gmot, zato slišimo te poke kot grmenje. Po času, ki mine od bliska do groma, ki ju zaznamo, lahko približno ugotovimo oddaljenost bliska od mesta, kjer smo. Tri sekunde pomenijo razdaljo približno enega kilometra.