Ko vreme pokaže svojo najbolj divjo naravo
Vreme je naš vsakodnevni spremljevalec. Včasih nam polepša dan, drugič prekriža načrte, včasih prinese kakšen glavobol ali okrepi že obstoječe zdravstvene težave, je tudi priročna tema za lahkoten klepet. Včasih pa pokaže svojo najbolj divjo naravo in ogroža domove, vrtove, njive, gozdove, tudi življenja.
Meteorološke službe po svetu veliko pozornosti namenjajo pravočasni pripravi in posredovanju čim bolj natančnih opozoril o nevarnih ali škodljivih vremenskih dogodkih. Veliko naporov je vloženih v razvoj metod, opreme in kanalov posredovanja informacij, da bi te pravočasno dosegle vse, ki bi jih vremenske ujme lahko prizadele. Včasih so bila opozorila omejena zgolj na opis vremenskega dogajanja, zdaj pa je vse več pozornosti namenjene opozarjanju na učinke vremenskega dogajanja. Na ta način meteorološke službe prispevajo k zmanjšanju tveganja za človeške žrtve ob nevarnih vremenskih dogodkih in zmanjšanju škode, ki jo ujme lahko povzročijo. Pogosto se opozorilom dodajo tudi nasveti za ravnanje, kako in kje se lahko izognemo nevarnemu vplivu.
Različna predvidljivost
Vremenski dogodki se razlikujejo glede na predvidljivost. Vročinske valove lahko dobro napovemo tudi za več dni vnaprej in tako omogočimo načrtovanje dejavnosti, da negativni vpliv vročine kar najbolj omilimo oz. se mu izognemo. Vsaj del prebivalstva lahko prerazporedi dnevne dejavnosti, nekateri pa se lahko tudi umaknejo v manj vroče okolje. Opozorila o močnih UV-žarkih so namenjena spodbujanju k prilagajanju obnašanja in uporabi zaščite pred preveliko izpostavljenostjo žarkom.
Včasih nam polepša dan, drugič prekriža načrte, včasih pa pokaže svojo najbolj divjo naravo in ogroža domove, tudi življenja.
Drugače je s pojavi, ki so lokalno in krajevno omejeni, na primer močne nevihte, ki škodo povzročajo z močnimi sunki vetra, točo in nalivi ter udari strel. Ugodne razmere za nastanek močnih neviht lahko napovemo za nekaj dni vnaprej, lahko predvidimo regijo in del dneva, v katerem bodo neurja verjetnejša, a natančne lokacije, časa in intenzitete se ne da napovedati za več kot kakšno uro vnaprej. In tu nastopijo težave, saj bi si vsi želeli natančen podatek za svoj kraj, pogosto pa se pojavi tudi očitek, da je opozorilo napačno ali pretirano, saj so taka neurja krajevno omejena.
Preventiva praviloma cenejša od odpravljanja posledic
K sreči moderna tehnologija omogoča sprotno dopolnjevanje opozoril, prebivalcem pa njihovo spremljanje. Opozorila ne morejo preprečiti škode, nam pa omogočajo, da se lahko pravočasno umaknemo na varno. V času, ko se vse pogosteje srečujemo z naravnimi ujmami, pomaga, če zmanjšamo ranljivost za take pojave ne le z izboljšanjem opozorilnih sistemov, ampak tudi poskrbimo za manjšo ranljivost z robustnejšo infrastrukturo, trdnejšimi stavbami in pritrjenimi elementi, ki jih veter ne more odtrgati, zagotovimo redno vzdrževanje in preverjanje.
Hudourniške poplave kot posledica izdatnih nalivov so prav tako nekaj, za kar je možno napovedati tveganje, natančneje pa le za zelo kratek čas vnaprej. Razmeroma dobro so določena poplavna območja, s čimer je dana možnost, da se izognemo gradnji na takem območju ali pa primerno zavarujemo objekt, če že stoji na ogroženem območju.
Seveda je treba dodati, da je večina ukrepov za izboljšanje odpornosti povezanih s stroški. A praviloma je preventiva cenejša od odpravljanja posledic. Spreminjanje podnebja terja ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti in ranljivosti ljudi in naravnega okolja na spreminjajoče se podnebje. Prilagajati se moramo posamezniki, skupnosti, vlade in države. Prilagajanje se lahko izvede vnaprej ali v odzivu na dogodek, na primer kot sanacija po vremenski ujmi. Ključno se je prilagajati, da bomo zmanjšali vpliv podnebnih sprememb na naša življenja zdaj in v prihodnosti.
