Ko zapoje kovina

Direktorica Narodnega muzeja Slovenije (NMS) mag. Barbara Ravnik je spomnila na dolgo tradicijo sodelovanja med muzejem in naravoslovnotehniško fakulteto (NTF). Ob 100-letnici Univerze v Ljubljani so tako združili moči sodelavci NMS ter oddelka za materiale in metalurgijo NTF. »Gre za izjemno razstavo in večji muzejski projekt, ki so ga vsi sodelujoči s svojo železno voljo, delom in znanjem pripeljali do uspešnega zaključka,« pravi Ravnikova.

Avtorji razstavnega projekta Ko zapoje kovina opozarjajo na pogosto prezrto vlogo metalurgije, hkrati pa predstavljajo vrhunsko znanje, zbrano pod okriljem Univerze v Ljubljani, kjer se je metalurgija uveljavila kot ena najstarejših študijskih smeri. Avtorja zasnove razstave in vodji projekta sta dr. Tomaž Lazar iz NMS in prof. dr. Peter Fajfar z oddelka za materiale in metalurgijo NTF.

Fajfar je pojasnil, da je bila med povodi za razstavo tudi 80-letnica oddelka za materiale in metalurgijo: »Poleg praznovanja smo si avtorji razstave zadali pomembne cilje. Eden od njih je promocija metalurgije: danes je to ena najbolj prodornih industrijskih panog in sledi konceptu krožnega gospodarjenja – prav vse odpadke pri proizvodnji je mogoče reciklirati za ponovno uporabo. Prizadevamo si tudi za večjo prepoznavnost poklica metalurga, ki spada med najbolj perspektivne poklice prihodnosti.«

Pridobivanje in obdelovanje kovin ima v slovenskem prostoru zelo razgibano zgodovino. Korenine segajo več kot pet tisočletij v preteklost, v čas koliščarjev na Ljubljanskem barju. V Narodnem muzeju Slovenije tehniško dediščino sistematično zbirajo že tako rekoč dve stoletji obstoja ustanove.

Avtorji barvito razstavno postavitev nadgrajujejo z vzorčnimi izdelki vodilnih slovenskih podjetij, ki se na mednarodnem trgu uspešno kosajo z ostro konkurenco – denimo v avtomobilski industriji in celo vesoljskih tehnologijah. Oblikovalci so tudi ta segment vključili v razstavno zgodbo, delo oblikovalske ekipe pa je predstavila avtorica prostorske interpretacije in oblikovalka razstave Sanja Jurca Avci: »Pri snovanju razstave smo izkoristili vse dimenzije klasičnega muzejskega atrija, saj smo želeli poudariti vsebino tudi s tem, da smo segli v višino in pokazali razvoj metalurških peči. Obiskovalci lahko sledijo različnim sklopom razstave na različno oblikovanih razstavnih elementih, kar jim olajša dojemanje razstavnih vsebin.«


Ob razstavi je izšla znanstvena monografija Ko zapoje kovina. Tisočletja metalurgije na Slovenskem, v kateri 19 avtorjev v 10 znanstvenih prispevkih z različnih vidikov obravnava razstavno tematiko, dodatno pa jo ilustrira bogato slikovno gradivo. Besedilo teče vzporedno v slovenskem in angleškem jeziku.