Srce parajoča zgodba mame triletne hčerke, ki je zbolela za rakom: »Pišem v solzah«
September je v znamenju zlate pentlje kot simbol ozaveščanja o otroškem raku. To je priložnost za širjenje zavesti o bolezni, s katero se spopadajo otroci v 3. nadstropju ljubljanske pediatrične klinike na hemato-onkološkem oddelku. Vsako leto raka na novo odkrijejo pri povprečno 80 otrocih.
Rak ne izbira, ne po spolu, ne po starosti. Je še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi bolezni pri otrocih, mlajših od 15 let. Zbolijo tudi najmlajši otročki. Ne glede na starost so starši poleg. In skupaj z otrokom podoživljajo vse. Tudi, ko je zdravljenje zaključeno, skrbi ostanejo.
Če otrok zboli za rakom, je pomembno vedeti, da je zelo malo verjetno, da bi to lahko preprečili. To je za starše izjemno pomembno, saj se ob soočanju z diagnozo pogosto išče 'krivca'.
Redko se zgodi, da otrok podeduje spremembo gena, ki močno poveča verjetnost za razvoj določene vrste raka
Na družbenem omrežju Facebook smo na strani Društva Junaki 3. nadstropja, društva staršev otrok zdravljenih na hemato-onkološkem oddelku zasledili srce parajočo objavo mame male palčice, ki je zbolela pri devetih mesecih, letos pa že dopolnila tretje leto. Zapis objavljamo v celoti.
»To je naša zgodba. In pišem jo v solzah. Še vedno, nikoli več ne bo isto. Drugačen svet, drugačni mi (če ne štejemo trenutkov pozabljanja). Smo štiričlanska družina in smo si zaželeli samo še enega palčka malčka.
Poglavje št. 1. Nosečnost bp, porod s par vozli na popkovnici, ampak ok, nima veze. Rodila se je palčica. Doživela je, kolikor se je le dalo, kolikor smo lahko nudili, saj se nikoli ne bo spominjala, tako kot poglavja št. 2, hvala bogu! Ko je bila stara 9 mesecev, smo šli prvič. Izrazite spremembe na obrazu, tako je bila otečena. Najprej k dežurnemu (vse brez posebnosti, samo prehlajena). Potem še 3 x k njeni osebni zdravnici. Ah … alergije, poskusite inhalacije, poskusite še več inhalacij, poskusite Claritine, vse bo v redu, nič ni narobe.
Razumem, da ni pomislila na karkoli hujšega, nihče od nas ni. Smo le ljudje. Nič ni pomagalo. Dejmo vzet kri … Nizki trombociti. Tudi po enem mesecu. Nikoli se niso dvignili. Šok. Takoj so nas klicali, naj gremo na hemato v Ljubljano. Nihče ne omenja onkologije, to so le hematologi. Najbolje še danes, TAKOJ ZDAJ, kljub temu da je petek popoldne.
In smo šli. Med vožnjo ne morem, da ne poguglam, kaj bi lahko bilo, da se kri ne strdi? Trombociti prenizki, torej se mora paziti poškodb, vsi jo moramo, to ni panike, ta velika dva bosta razumela in obvladala. Pa pridemo tja. Blasti v krvi. Več kot 100.000 blastov! Levkemija. Nihče od naju ni vedel, kaj to resnici pomeni.
Potem preiskave in spet slabe novice. T-celična je. Ta težja. Ne glede na krute terapije, intenzivno nego, vse posledice. Smo 'zgurali'. Ampak kako živeti s tem? Šele tri leta je dopolnila. Prvi rojstni dan je preživela v bolnišnici. Je dobila pupo, še vedno je njena, hvala oddelek in Janja.
Drugega smo praznovali na omejitvah. Nič nepreverjenih stikov, nič okužb. Hvala vsem našim! Tretjega pa na veliko. Ne vemo, kje bomo za četrtega. Ampak upam, da se moja baba žaba vsega tega, nikoli ne bo spomnila. In trudim se živeti tukaj in zdaj, pa ne gre vedno, niti en sam trenutek več ne, v bistvu.«
Tudi na uredništvu Slovenskih novic želimo malčici še veliko praznovanj!
Zlata pentlja postala mednarodno znan simbol, ki s svojo močjo povezuje ljudi v podpori, solidarnosti, dobrodelnosti in ozavešča o poti družin, ki se bojujejo z otroškim rakom.
Preberite še:
