NOVOSTI
Koalicija za ukinitev dopolnilnega zavarovanja
Nadomestila naj bi ga obvezna pavšalna dajatev, ki naj ne bi bila višja od zneska dopolnilnega zavarovanja pred zadnjo podražitvijo, to je okoli 31 evrov.
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Jure Eržen, Delo
LJUBLJANA – Minister za zdravje Aleš Šabeder je predstavnikom koalicije danes predstavil predlog za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbo obvezne pavšalne dajatve. Stranke predlog, ki je le prvi korak k prenovi plačevanja zavarovanja, načeloma podpirajo in se strinjajo, da ga v postopek vloži vlada. Pričakovati je, da bo predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva ukinitev dopolnilnega zavarovanja, najprej romal na ekonomsko-socialni svet (ESS), vlada pa bi ga zatem poslala v parlamentarni postopek.
Po predlogu bi obvezno pavšalno dajatev plačevale vse poklicne in starostne skupine, ki so že doslej plačevale dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dodatno pa bi vključili tudi okoli 100.000 prebivalcev, ki dopolnilnega zavarovanja zdaj ne plačujejo. Natančnega seznama slednjih še nimajo, vendar na ministrstvu ocenjujejo, da je to predvsem mlajša populacija, ki vstopa v aktivno dobo, ter en del starejše populacije, je v državnem zboru (DZ) pojasnil Šabeder. Višina nove obvezne dajatve je po njegovih navedbah še stvar razprave koalicijskih partnerjev. A po sedanjih predvidevanjih ne bo presegala višine prispevka, ki smo ga plačevali pred zadnjo podražitvijo dopolnilnega zavarovanja, to je okoli 31 evrov. Dajatev bodo odvajali od neto plače oz. prejemka, stekala pa se bo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v obvezno zdravstveno zavarovanje. Košarica pravic se po ministrovih zagotovilih ne bo spreminjala. Prav tako zagotavlja, da je predlog finančno vzdržen.
Šabeder je poudaril, da z načinom odtegljaja od neto plače ne bodo dodatno obremenjevali prispevkov delodajalcev in delojemalcev. To je ena bistvenih razlik predloga v primerjavi s predlogom Levice, o katerem bosta v sredo razpravljala pristojna parlamentarna odbora. Glede na napovedi koalicije je pričakovati, da bo predlog zavrnjen, kar pa bo, kot kaže, zapečatilo sodelovanje Levice z vlado. Predlog ministrstva za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo po predvidevanjih začel veljati z začetkom leta 2021, dotlej pa bi pripravili še solidarnostno lestvico plačevanja dajatve in zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo prav tako najverjetneje prinesel novo dajatev. Predloga zakona pa v parlamentarnem postopku glede na postopke še ni pričakovati v letošnjem letu.
Tudi vodja poslancev SAB Maša Kociper meni, da so prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezno določili že v koalicijski pogodbi. To rešitev v SAB podpirajo, če bo celo cenejša za državljane, pa bo po njenih navedbah še boljše. Po mnenju SAB je tudi primerno, da tako pomemben zakon vloži vlada in da se z njim seznani ESS. Sedanji predlog pomeni postopen prehod v celovito ureditev tega vprašanja na način, ki ima dovolj politične podpore. Glede primernosti postopnega urejanja tega vprašanja pa je poudarila, da se o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja govori že dolgo, nikoli pa se to ni zgodilo, ker je to tako kompleksno področje.
Poslanec SMC Jani Möderndorfer je prav tako opozoril na poskuse v preteklosti, da bi to vprašanje naenkrat celovito uredili, na koncu »pa so lobiji dosegli svoje in do ukinitve dopolnilnega zavarovanja nismo prišli«. Kot je pojasnil, je na koalicijskem srečanju opozoril, da je treba določiti dinamiko naslednjih korakov in sam za zdaj verjame, da bo do tega prišlo. Sicer pa je izpostavil, da predlog ministrstva za ukinitev dopolnilnega zavarovanja manj obremenjuje gospodarstvo.
V Desusu se za zdaj glede predloga ministrstva še niso opredelili.
Po predlogu bi obvezno pavšalno dajatev plačevale vse poklicne in starostne skupine, ki so že doslej plačevale dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dodatno pa bi vključili tudi okoli 100.000 prebivalcev, ki dopolnilnega zavarovanja zdaj ne plačujejo. Natančnega seznama slednjih še nimajo, vendar na ministrstvu ocenjujejo, da je to predvsem mlajša populacija, ki vstopa v aktivno dobo, ter en del starejše populacije, je v državnem zboru (DZ) pojasnil Šabeder. Višina nove obvezne dajatve je po njegovih navedbah še stvar razprave koalicijskih partnerjev. A po sedanjih predvidevanjih ne bo presegala višine prispevka, ki smo ga plačevali pred zadnjo podražitvijo dopolnilnega zavarovanja, to je okoli 31 evrov. Dajatev bodo odvajali od neto plače oz. prejemka, stekala pa se bo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v obvezno zdravstveno zavarovanje. Košarica pravic se po ministrovih zagotovilih ne bo spreminjala. Prav tako zagotavlja, da je predlog finančno vzdržen.
Šabeder je poudaril, da z načinom odtegljaja od neto plače ne bodo dodatno obremenjevali prispevkov delodajalcev in delojemalcev. To je ena bistvenih razlik predloga v primerjavi s predlogom Levice, o katerem bosta v sredo razpravljala pristojna parlamentarna odbora. Glede na napovedi koalicije je pričakovati, da bo predlog zavrnjen, kar pa bo, kot kaže, zapečatilo sodelovanje Levice z vlado. Predlog ministrstva za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo po predvidevanjih začel veljati z začetkom leta 2021, dotlej pa bi pripravili še solidarnostno lestvico plačevanja dajatve in zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo prav tako najverjetneje prinesel novo dajatev. Predloga zakona pa v parlamentarnem postopku glede na postopke še ni pričakovati v letošnjem letu.
Je res v bazenu voda?
Po besedah poslanca LMŠ Roberta Pavšiča jim bo to, da bo predlog vložila vlada, olajšalo kar nekaj postopkov, predvsem predstavitev predloga ESS in javno razpravo. Pavšič je odgovoril tudi na ponedeljkove očitke koordinatorja Levice Luke Mesca, da s predlogom skačejo v bazen brez vode: »Skačemo v bazen z vodo, bazen je zelo stabilen, mnogo bolj kot tisti, ki ga predlaga Levica. Zagotavlja vzdržnost ne le za ta mandat, ampak za nekaj naslednjih.« Vodja poslancev SD Matjaž Han je v opozoril na dogovor koalicije, da bodo ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, a da ne bodo zmanjšali dostopnosti do zdravstva. Na vprašanje postopnosti sprejemanja teh rešitev pa je odgovoril, da se po njegovem mnenju lahko v tej fazi dogovorijo tudi o solidarnostni lestvici ter sprejmejo zakon v prihodnjem letu. Osebno mu je pomembno, da čim prej sprejmejo zakon s stabilno finančno konstrukcijo in uredijo solidarnostno plačevanje. Če je to možno narediti v enem koraku, bi bil za to. Han je ob tem spomnil, da imajo zdaj na mizi delovno gradivo in da se zakoni lahko tudi spreminjajo. Šabedra bodo tako povabili na srečanje in se o tem resno pogovarjali.Tudi vodja poslancev SAB Maša Kociper meni, da so prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezno določili že v koalicijski pogodbi. To rešitev v SAB podpirajo, če bo celo cenejša za državljane, pa bo po njenih navedbah še boljše. Po mnenju SAB je tudi primerno, da tako pomemben zakon vloži vlada in da se z njim seznani ESS. Sedanji predlog pomeni postopen prehod v celovito ureditev tega vprašanja na način, ki ima dovolj politične podpore. Glede primernosti postopnega urejanja tega vprašanja pa je poudarila, da se o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja govori že dolgo, nikoli pa se to ni zgodilo, ker je to tako kompleksno področje.
Poslanec SMC Jani Möderndorfer je prav tako opozoril na poskuse v preteklosti, da bi to vprašanje naenkrat celovito uredili, na koncu »pa so lobiji dosegli svoje in do ukinitve dopolnilnega zavarovanja nismo prišli«. Kot je pojasnil, je na koalicijskem srečanju opozoril, da je treba določiti dinamiko naslednjih korakov in sam za zdaj verjame, da bo do tega prišlo. Sicer pa je izpostavil, da predlog ministrstva za ukinitev dopolnilnega zavarovanja manj obremenjuje gospodarstvo.
V Desusu se za zdaj glede predloga ministrstva še niso opredelili.
