Kofetarica Rečička Čička je med strežbo šlogala (FOTO)
Le redkim je znano, da v malem, idiličnem kraju v Zgornji Savinjski dolini pod Goltemi, na trgu z amfiteatrom, tremi betonskimi ploščami v obliki velikega odra, stoji lepo ohranjen sramotilni steber, pranger. A še manj znana je zgradba, ki ima vsaj obnovljeno streho, Tavčarjev dvorec, imenovana. Zgodovina pravi, da je imel 8. ljubljanski škof Janez Tavčar (1544–1597) na Rečici svoj dvor, še danes stoječo zgradbo (s št. Rečica 54). Rečica je dobila trške pravice sredi 14. stoletja, potrjene pa so bile skupaj s sodno pravico 2. februarja 1585.
Med sejmarji so se v originalnih gvantih znašli narodopisni liki kot imenitneži tržani.
Trdna tradicija
V spomin na pridobitev trških pravic so že pred vojnama občasno prirejali vsaj enkrat na leto sejme, na katerih so si kmečki ljudje in med njimi petični menjavali in kupovali dobrine za boljše preživetje, predvsem v jesenskem delu, ko praznuje puščavnik in opat sv. Lenart. Že pred več kot 30 leti pa so tamkajšnji vrli krajani s turističnim društvom na čelu v čast ljubljanskemu škofu Tavčarju obnovili starodobni običaj in vpeljali Lenartov sejem, ki ostaja trdna tradicija.
Tokratni dogodek so začeli navsezgodaj s prihodom sejmarjev, ki so jim prireditelji, Turistično društvo Rečica ob Savinji, s sodelujočimi prostovoljci in partnerji postavili stojnice ter jim ponudili prijetno gostoljubje, z dvema trškima policistoma pa tudi varovanje pred zlikovci. Dogajanje je nadzoroval trški župan Vincenc Jeraj (pred leti uradni župan dveh mandatov nove Občine Rečica ob Savinji), ki je imel na voljo tudi arest za dolgoprstneže, a sta tokrat žandarja zagotavljala red kar sproti. Kar 52 prodajalcev je ob cesti proti Dolu - Suhi ponujalo aktualno tržno in sezonsko blago: kmetijske pridelke in povrtnine, zgornjesavinjski želodec, lovske in svinjsko dobre salame, ovčji in kravji sir, sadje in različne zdravilne ter osvežilne napitke.
Rokodelci z vseh vetrov
Po prostoru je zadišalo po kostanju in sladkem moštu. Na tokratni sejem je prišla množica vseh že znanih ponudnikov oblačil, obutve, celo filcanih izdelkov iz Luč in Solčave, usnjenih izdelkov in živalskih kožuhov, suhe robe z Ribniškega, različnih okrasnih in uporabnih izdelkov lesarjev, izdelkov keramičarjev in izdelovalcev otroških igrač, umetnin in nakita, kolar sodar Andrej Jevšenak iz Velenja pa je razstavil sode in nekaj aktualne lesene galanterije, zaboje za sadje idr. Izdelovalec domačih tresk za podkurjenje Jože Bider, znani inovator kmetijske mehanizacije, je tokrat zaposlil kar vnuke. Člani Gobarske družine Ajdovec Gornji Grad so razstavili 110 različnih gobjih vrst, simbolično so ponujali ogled in degustacijo ter dajali koristne informacije tudi sadjarji SD Franca Praprotnika Mozirje, od koder so prišle tudi znane zeliščarke Šipek z zdravilnimi napitki in tinkturo proti ženski puščobi.
Tudi šuhpucer in pičkurin
Med sejmarji so se v originalnih gvantih oblečeni znašli narodopisni liki kot imenitneži tržani, ciganski par Urša in Pavel ter ubogi slepec, legendarno Cukrovo Lizo je z grešno dobrimi cukri in breskvicami zamenjal vajenec, svoje delo je za drobiž opravljal šuhpucer. Prodajalec vseh sort drobnarij pičkurin ter tokrat prvič opažena kofetarica Rečička Čička, ki je med postrežbo šarmirala in tudi šlogala. Okusno sezonsko hrano so pripravili v oštariji na sejmišču Rop - Semprimožnik ter si s kruhom iz krušne peči, pristnim domačim zeljem, pečenko in savinjskimi žlikrofi zaslužili laskava priznanja. Pravi poklon prirediteljem, ki so pridobili nove izkušnje in nekaj cvenka za nadaljevanje žlahtne tradicije. Priznanje in klobuk dol!
52 prodajalcev je ob cesti proti Dolu - Suhi ponujalo pisano blago.
