KANDIDATOV BO VELIKO
Koga izbrati na volitvah 3. junija? Novi obrazi napadajo, stari se branijo
Že pred uradnim razpisom volitev so volilne kampanje začele mnoge stranke.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Še pred podpisom odloka predsednika države Boruta Pahorja o razpisu parlamentarnih volitev je udeležbo na državnozborskih volitvah napovedalo 20 strank. In koga bo mogoče voliti?
Nekateri poslanci iz sedanjega sklica državnega zbora bodo na tokratnih volitvah nastopili s svojimi strankami, tako se denimo Bojan Dobovšek na volitve podaja z lani ustanovljeno Dobro državo, Janko Veber pa je letos ustanovil stranko Sloga. Poslanec Andrej Čuš bo nastopil na čelu stranke Zeleni Slovenije, ki odslej v nazivu nosi tudi njegovo ime in je dogovor o skupnem nastopu na volitvah podpisala z več drugimi organizacijami, s katerimi želijo predstavljati t. i. tretji blok.
V parlament se bosta letos poskušali vrniti zunajparlamentarni stranki SLS in LDS, za poslanske mandate pa se bo potegovala tudi Združena levica - Demokratična stranka dela, ki je bila sicer del v parlament uvrščene koalicije Združena levica na prejšnjih volitvah.
V predvolilnih mesecih letošnjega leta so se zaradi nastopa na volitvah ustanovile tudi stranke Za zdravo družbo, Gibanje Skupaj Naprej ter Davkoplačevalci se ne damo več, novinar Bojan Požar je prevzel Listo za Maribor in jo preimenoval v Listo novinarja Bojana Požarja, Nova ljudska stranka Slovenije in Glas za otroke in družine pa sta sklenili predvolilno koalicijo Kangler & Primc - Združena desnica.
Za glasove volivcev se bodo potegovali tudi Solidarnost, Gibanje Zedinjena Slovenija, Socialna stranka Srbov Slovenije ter Lista za pravičnost in razvoj, gotovo pa se bo volilni tekmi pridružil še kdo.
Javnomnenjske raziskave med parlamentarnimi strankami najbolje kažejo SDS, SD in SMC, v vrh po priljubljenosti pri volivcih pa se uvršča tudi novinka na državnozborskih volitvah, Lista Marjana Šarca.
Od ponedeljka naprej
Končni seznam kandidatnih list na letošnjih državnozborskih volitvah se bo oblikoval kmalu, je pa nastop na volitvah še pred Pahorjevim podpisom odloka o njihovem razpisu napovedalo več kot 20 strank. V ponedeljek bodo začeli teči roki za izvedbo volilnih opravil, volivci bodo tako lahko že podprli svojega kandidata, mogoče pa bo tudi že vlaganje kandidatur. Med tistimi, ki so že napovedali nastop na volitvah, so vse parlamentarne stranke (SMC, SDS, Desus, SD, NSi, Levica in Stranka Alenke Bratušek).
Stran od drugih in po svoji poti
Nekateri poslanci iz sedanjega sklica državnega zbora bodo na tokratnih volitvah nastopili s svojimi strankami, tako se denimo Bojan Dobovšek na volitve podaja z lani ustanovljeno Dobro državo, Janko Veber pa je letos ustanovil stranko Sloga. Poslanec Andrej Čuš bo nastopil na čelu stranke Zeleni Slovenije, ki odslej v nazivu nosi tudi njegovo ime in je dogovor o skupnem nastopu na volitvah podpisala z več drugimi organizacijami, s katerimi želijo predstavljati t. i. tretji blok.V parlament se bosta letos poskušali vrniti zunajparlamentarni stranki SLS in LDS, za poslanske mandate pa se bo potegovala tudi Združena levica - Demokratična stranka dela, ki je bila sicer del v parlament uvrščene koalicije Združena levica na prejšnjih volitvah.
88 plus 2Na splošnih parlamentarnih volitvah volivci izvolijo 88 poslancev, italijanska in madžarska narodna skupnost pa še vsaka po enega poslanca.
Poslanci se v Sloveniji volijo po načelu sorazmernega predstavništva. Ta izhaja iz načela, da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah. Poslanci se volijo v osmih volilnih enotah, ki so razdeljene na 11 okrajev, torej se v vsaki volilni enoti voli 11 poslancev.
Poslanski mandati se razdelijo tistim listam, ki so v celotni državi dobile vsaj štiri odstotke glasov.
Poslanci se v Sloveniji volijo po načelu sorazmernega predstavništva. Ta izhaja iz načela, da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah. Poslanci se volijo v osmih volilnih enotah, ki so razdeljene na 11 okrajev, torej se v vsaki volilni enoti voli 11 poslancev.
Poslanski mandati se razdelijo tistim listam, ki so v celotni državi dobile vsaj štiri odstotke glasov.
V predvolilnih mesecih letošnjega leta so se zaradi nastopa na volitvah ustanovile tudi stranke Za zdravo družbo, Gibanje Skupaj Naprej ter Davkoplačevalci se ne damo več, novinar Bojan Požar je prevzel Listo za Maribor in jo preimenoval v Listo novinarja Bojana Požarja, Nova ljudska stranka Slovenije in Glas za otroke in družine pa sta sklenili predvolilno koalicijo Kangler & Primc - Združena desnica.
Za glasove volivcev se bodo potegovali tudi Solidarnost, Gibanje Zedinjena Slovenija, Socialna stranka Srbov Slovenije ter Lista za pravičnost in razvoj, gotovo pa se bo volilni tekmi pridružil še kdo.
Javnomnenjske raziskave med parlamentarnimi strankami najbolje kažejo SDS, SD in SMC, v vrh po priljubljenosti pri volivcih pa se uvršča tudi novinka na državnozborskih volitvah, Lista Marjana Šarca.