Koga je Janez Janša označil za popolne idiote

Razglasitev 38 odstotkov ozemlja Slovenije za območje Nature 2000 je bila strel v koleno, je mnenje premierja Janeza Janše po vrhu EU v Bruslju, kjer so med drugim razpravljali o podnebnih ciljih. Poudaril je, da bodo podprli le cilje, ki jih bodo lahko dejansko izvajali, pri čemer ne nameravajo za to plačati trikrat več kot kje drugje.

Voditelji članic EU so v četrtek v Bruslju pozvali h krepitvi podnebnih ambicij v prihodnjem desetletju, da bo mogoče doseči cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Konkretnega dogovora o krepitvi cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov sicer pričakovano še ni. Na dogovor upajo decembra. Tokrat so se strinjali, da je treba ta okrepljeni cilj doseči skupaj, na stroškovno najučinkovitejši način. Vse članice bodo pri tem sodelovale ob upoštevanju svojih okoliščin ter načel pravičnosti in solidarnosti, so zapisali v sklepe.

11 'podnebno ambicioznih članic' (Nizozemska, Danska, Estonija, Finska, Francija, Irska, Latvija, Luksemburg, Portugalska, Španija in Švedska) je ob tem v posebni skupni izjavi pozvalo k dogovoru o cilju zmanjšanja izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 še v tem letu.

Politiko lahko spremenimo vsak dan, naravnih danosti pa ...

Na vprašanje, ali se namerava enajsterici pridružiti tudi Slovenija, ki se je v preteklosti prištevala med podnebno ambiciozne države, oziroma ali nesodelovanje pri pobudi kaže na spreminjanje slovenske podnebne politike, je Janša odgovoril, da »politiko lahko spremenimo vsak dan, naravnih danosti pa ne bomo spremenili, še posebej če smo se v preteklosti sami streljali v koleno«. En tak strel v koleno je po njegovih besedah razglasitev 38 odstotkov ozemlja Slovenije za območje Nature 2000, kjer je prepovedano pridobivanje energije iz naravnih in trajnostnih virov. Evropsko povprečje je 18 odstotkov, torej več kot dvakrat nižje.

»Poskušali bomo biti ekološko osveščeni in vendarle ne popolni idioti, kot so bili tisti, ki so takrat tiste zemljevide risali, ne da bi se zavedali, za kaj pravzaprav gre,« je dejal Janša. »S podpisi raznih izjav, kjer se zavežeš visokim ciljem, hkrati pa držiš figo v žepu in pričakuješ, da jih bodo drugi dosegli, se mi ne bomo ukvarjali.« Poudaril je, da bodo podprli cilje, ki jih bodo dejansko izvajali, pri čemer ne nameravajo za njihovo uresničitev plačati trikrat višje cene, kot jo bodo plačali v kakšni sosednji državi.

Kako doseči cilje

O razpravi na vrhu je premier dejal, da glede samega cilja 55 odstotkov nobeden ni imel velikih pomislekov, so pa pomisleki glede načinov, kako ga doseči, cene, ki jo je treba za to plačati, in seveda glede pravičnega pristopa. »Te cilje je treba doseči tako, da bodo dejansko trajnostni, ne da bo šlo zgolj za doseganje nekih formalno določenih ciljev ne glede na ceno in posledice,« je opozoril Janša. »To po domače rečeno pomeni, da nima smisla, da na veliko subvencioniramo električne avtomobile in ukinjamo dizle, potem pa kurimo premog v termoelektrarnah, zato da polnimo električne avtomobile. Tukaj so neke racionalne meje, ki jih je enostavno treba upoštevati.«

Pri tem je Janša opozoril tudi na še vedno nejasno in zelo pomembno vprašanje globalne konkurenčnosti. Če se Evropa, ki proizvede dobrih 10 odstotkov vseh izpustov na svetu, strogo drži pravil in omejuje lastno industrijo v lastno škodo, potem bo njena konkurenčnost padala, na koncu pa bo manj denarja za raziskave in inovacije, ki so edina pot do dolgoročnih podnebnih ciljev. Izpostavil je tudi, da je jasno, da ciljev ne bo mogoče doseči brez uporabe jedrske energije, s čimer pa imajo nekatere države težave. K temu je dodal, da do leta 2030 zagotovo ne bo novega bloke jedrske elektrarne v Sloveniji, tako da bo treba narediti še veliko za približanje temu cilju, za katerega se še ne ve povsem natančno, kakšen bo, saj bo razprava o nacionalnih alokacijah trajala še najmanj pol leta.