Kokrškemu Rogliču ostalo le kolo

Tretji dan po uničujočem kamnitem plazu, ki je v petek zvečer izpod vrha Kalškega grebena prihrumel v dolino, je v zaselku Podlebelca, kjer je bilo razdejanje najhujše, še vedno kot po rušilnem potresu. Neizmerne količine kamenja, bilo jih je na stotisoče kubičnih metrov, odstranjujejo s težko mehanizacijo, številne ekipe članov civilne zaščite in gasilcev ter mnogi domačini pomagajo pri odstranjevanju posledic nočnega neurja, v katerem je bilo huje poškodovanih deset hiš, od teh dve nista več primerni za bivanje, most in več cest. Šest prebivalcev je moralo poiskati drugo namestitev.

Sredi delovnega vrveža ponovno obiščemo Boštjana Anka, domačina, ki mu je kamenje, pomešano z vodo, skoraj popolnoma zasulo hišo, v kateri je živel vse od rojstva. »Vsak čas bom pregorel,« nam potoži in žalostno pogleduje proti svojemu uničenemu domu, v katerega zaradi nevarnosti porušenja sploh ni mogel več vstopiti, medtem pa odgovarja na številne klice prijateljev, znancev, zavarovalniških agentov in drugih.

Neizmerne količine kamenja so prihrumele izpod vrha Kalškega grebena.

»Vsi bi radi pomagali, vsi me kličejo, in to je dober občutek. A s hišo, to pa ne vem, kaj bo. Žalostno je, ko ostaneš brez doma. Lahko sem edino vesel, da me takrat ni bilo doma. Delal sem do desetih zvečer, pred dopustom sem moral še nekaj stvari dokončati. Če bi prišel prej, se verjetno midva ne bi tukaj pogovarjala,« se spominja strugar v podjetju Iskra ISD tiste noči, ko je ostal brez svojega doma.

Je pa imel športni navdušenec vsaj še eno srečo v nesreči: poleg oblačil, ki jih je imel na sebi, telefona in osebnega avtomobila sta mu iz zasute hiše ostala dva predmeta, lesena klop in njegovo cestno kolo. »To je kar en mali čudež, da je kolo ostalo celo. Sosedje so mi ga lepo očistili in spravili v garažo. Kolesarim že od mladih nog in imel sem ga spravljenega v hiši. Pozimi ga imam kar ob postelji. Ja, kolesarji smo čudni tiči,« se kljub vsemu nasmeje Anko.

Domačinom, ki jim je ujma poškodovala domove, je takoj priskočil na pomoč župan Preddvora Rok Roblek (levo).

Njegovo kolo je prav takšno, kot ga ima naš kolesarski šampion Primož Roglič, Boštjan je namreč njegov zelo zvesti navijač in občudovalec. Tako navdušen je nad njim, da vedno kolesari v njegovih dresih in kolesarski prijatelji in domačini v Kokri ga radi pohecajo, ko ga zagledajo, češ – poglejte, naš Roglič gre. A prav nobenemu dresu vodna ujma ni prizanesla in izgubljeni oziroma zakopani so kdovekje pod tonami kamenja, kar ga je zelo prizadelo. »Kdo ve, morda Primož Roglič bere Novice in mu prinese kakšen dres, da bo lahko še naprej kolesaril,« pripomnijo zbrani domačini.

Kljub vsemu je Boštjan zelo hvaležen vsem, ki so takoj priskočili na pomoč. Zdaj živi pri sorodnikih in veselje nad tem, da je ostal živ, so zamenjali nočne more in vprašanja, kaj pa zdaj. Ali bo tu lahko še živel in kam bo šel, če bo preveč nevarno, da bi hišo obnovili.

Ani in Stane Preša v času vodne ujme na srečo nista bila v svoji vikend hišici.

Sanja o kamenju

Nočne more imata tudi zakonca Ani in Stane Preša iz Kranja, ki v Podlebelco prihajata dvakrat na teden v svojo vikend hiško, ki jo je prav tako preplavila kamnito-vodna reka in jo skoraj uničila. »Še danes ne vem, ali je to sploh res. Ponoči, ko poskusim zaspati, sanjam o kamenju. V času neurja naju ni bilo tukaj, ko sva prišla, je bila vsa klet in še zgornji del do oken pod vodo in muljem. Pa saj ne vem, ali naj se jokam ali smejim, ker naju ni bilo,« pove Ani in pohvali pridne domačinke, ki so takoj prišle na pomoč pri čiščenju njune hiške. »Bilo je grozljivo, menda je tako hitro prišlo dol, grozno je bobnelo, vsi so mislili, da je potres. A najhuje je, da je tam gor še toliko kamenja, ki samo čaka, da prihrumi dol. Tukaj ni več varno,« je dejala Ani Preša.

Da najhuje sploh še ni mimo, nam potrdi tudi župan občine Preddvor Rok Roblek. »To naneseno kamenje, ki ga vidimo tukaj, je kot kaplja v morje v primerjavi s tem, kar je še tam gor, na Kalškem grebenu. To bo vse nekoč prihrumelo dol in zdaj je na strokovnih službah, da ocenijo in ukrepajo. Mi vsekakor kot občina skrbimo za sanacijo in pomoč prizadetim občanom ter se zahvaljujemo vsem, ki nam pomagajo, in vse poteka res hitro in učinkovito. Problem je tudi, ker so tukaj ostali brez pitne vode, saj je zasulo tudi vodno zajetje, zato zdaj iščemo nadomestni vodni vir,« je povedal včeraj na terenu.

Kamenje, pomešano z vodo, je drlo kar skozi hiše.

»Največja sreča je, da v teh dveh najbolj zasutih hišah ni bilo nikogar v času nesreče. Drugače pa smo mi v teh krajih navajeni na vremenske ujme, saj jih imamo pogosto. Zato tudi znamo ukrepati in takoj vemo, kako je treba ravnati,« je še dejal župan in povedal, da bo osnovna sanacija verjetno dokončana že v treh tednih.