Kolesarjenje ustvarja spremembe (FOTO)

Masa kolesarjev, ki se je podala na ljubljanske ulice, je del »predstave« v okviru svetovnega kolesarskega kongresa Velo-City 2022, ki se je v torek začel na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Glavna tema tokratnega srečanja je Cycling the change oziroma Kolesari – spremembo ustvari.

»Proizvodnja koles je postala težka industrija. Samo lani je bilo na svetu prodanih na milijone električnih,« je povedal Jean-François Decaux, eden vodilnih francoske oglaševalske korporacije JCDecaux, ki se je v zadnjih desetletjih posvetila oglaševanju na avtobusnih postajališčih in javnih sistemih za izposojo koles. Kljub zaporam zaradi koronavirusa, ki so onemogočile kongres leta 2020, se je, v nasprotju s pričakovanji, kolesarska kultura prav v času pandemije močno razmahnila.

Podlaga za nesluten razvoj rekreativnega in predvsem tako imenovanega uporabnega kolesarjenja v Evropi, ki ga vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja znanstveno razvijajo zlasti na Nizozemskem, je po mnenju nekdanje evropske prometne komisarke Violete Bulc v skupni evropski strategiji razvoja kolesarstva. »Na ravni EU smo sprejeli deklaracijo, ki je kolesarjenje definirala kot enega ključnih načinov prevoza. Nastala je pisna zaveza o povečanju investicij v izboljšanje in širitev kolesarske infrastrukture. Hkrati smo na ravni EU uvedli instrument povezovanja dobrih praks med državami. In vse skupaj je zaživelo.«

2500 evrov za vzdrževanje

Drugi vzrok za strmo rast kolesarjenja v mestih so različni pristopi. Decaux je povedal, da je eden najbolj razširjenih modelov širjenja uporabe koles bicycle ali kar bike sharing, to je samopostrežna izposoja koles, ki jo v zadnjih letih v Ljubljani uspešno promovira in vodi podjetje Europlakat s projektom Bicikelj. V Ljubljani je 38 izposojevalnih postaj, na voljo je 830 koles.

»Za uspešno izposojo koles potrebujete kritično maso,« poudari Decaux in dodaja, da mora biti izposoja poceni. »To pa je seveda paradoks, saj vzdrževanje kolesa na izposojevalnici stane 2500 evrov na leto. Stroške izposoje pokrijemo z oglaševanjem na izposojevalnih postajah in drugimi prijemi.« Navadno je tako, da je poleg letne naročnine, ki je v Ljubljani tri evre, po evropskih prestolnicah pa do 20 evrov, prva ura uporabe brezplačna, vsaka naslednja pa plačljiva.

V sistemu izposoje se vse bolj uveljavljajo električna kolesa. V francoskem podjetju Fifteen, ki ima v svojem sistemu izposoje po evropskih državah kar 50.000 koles, so razvili izjemen sistem izposoje. Caroline Van Renterghem nam je povedala, da je univerzalen. »Naša polnilna postaja je miniaturna, malo večji kovček. Na njej lahko hkrati polnimo 15 koles. Če si par izposodi kolesi in ima eno izpraznjeno baterijo, ga lahko priklopi na drugo in ga tako napolni. Če si kolo izposodimo za več dni, lahko zvečer po potrebi baterijo snamemo s kolesa in jo napolnimo na domači ali hotelski vtičnici.« Da ne govorimo o tem, da je vsako kolo opremljeno s sledljivim sistemom proti kraji.

Zdi se, da v vsem prednjačijo Nizozemci. Njihov prometni minister je že pred leti napovedal povečanje števila koles. Zdaj jih imajo okoli 25 milijonov, tretjino več, kot je prebivalcev. Zaradi povečanja števila nesreč in poškodb starejših kolesarjev pozimi so zagnali projekt ogrevanih nevarnih odsekov kolesarskih stez. Margot Daris z nizozemske kolesarske ambasade nam je povedala, da pravzaprav nihče ne razmišlja več o (ne)varnosti kolesarjenja. »Kolesarske steze so označene, predori osvetljeni, tudi parkirišča koles na postajah in v mestih so pregledna in osvetljena, tako da nimamo strahu, kaj se skriva tam zadaj v temnem kotu.« Povedala nam je tudi, da na Nizozemskem kolesari več žensk kot moških.

V trgovino, po otroke v šolo

»Morda je to povezano s tem, da smo od sedemdesetih razvijali uporabno kolesarstvo. To pomeni, da gredo ženske s kolesom v trgovino, peljejo otroke v šolo ali vrtec.« Po drugi strani je Heather Thompson, predsednica ameriškega Inštituta za transport in razvojne strategije, poudarila, da v državah tradicionalnih vrednot, denimo v Braziliji, kolesari 90 odstotkov moških in le deset odstotkov žensk. »Razmerje se vendarle počasi spreminja.«

Kolesarjenje pa ima tudi svojo črno statistiko. Nigerijec Emmanuel John je poudaril, da je na cestah v afriških mestih kar 45 odstotkov smrtnih žrtev zaradi nesreč kolesarjev. V Sloveniji se je leta 2020 zgodilo 1293 nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji. Umrlo jih je osem. Leto pozneje že 1364, umrlo je deset kolesarjev.

Ko smo Darisovo vprašali o varnosti kolesarjev na Nizozemskem, nam je pojasnila: »Na naših križiščih se zelena luč za kolesarje prižge pet sekund prej kot drugim vozilom, zato nam praktično ni treba gledati na avtomobile.«

Organizator srečanja MOL Ljubljana je včeraj pripravil tudi kolesarsko parado Velo-City 2022. Večerna krožna vožnja po ljubljanskih ulicah, od Gospodarskega razstavišča do Kongresnega trga, je zlasti goste kongresa iz tujine očarala. Sicer pa je tudi danes vredno obiskati Gospodarsko razstavišče, kjer si lahko poleg predavanj ogledamo tehnološke novitete kolesarske industrije.