Koleslje, bargle in lincer vagne so imeli le bogatejši
Ko je nedavno praznoval okrogli jubilej, 80. rojstni dan, se je le še dodatno potrdilo, da je Edi Leskovar s Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici izjemno cenjena in spoštovana osebnost. Njegov rojstni dan je povezan tudi z nastankom nekdanje skupne države SFRJ, saj je prišel na svet ravno takrat, ko se je na drugem zasedanju Avnoja rodila država od Triglava do Vardarja, 29. novembra 1943.
Edija so ob jubileju obiskali številni znanci in prijatelji, ki so mu čestitali in zaželeli še veliko zdravih let. Že v zgodnjih jutranjih urah ga je prebudil lokalni ansambel, ki so ga spontano sestavili prav za to priložnost, med tistimi, ki so mu najprej voščili, pa sta bili delegaciji KO Zveze združenja borcev za vrednote NOB Videm ter PGD Stara Gora, katerega član je Edi že 62 let.
Gasilci so mu ob voščilu podarili zanimivo uro, ki ga je nadvse razveselila, neutrudni Edi pa je vdan tudi Društvu starodobnikov Oldtaimer Stara Gora in Turističnemu društvu Sv. Jurij ob Ščavnici. Ansambel petih muzikantov, ki mu je zaigral ob jubileju, je sestavil ugledni Branko Novak z Zenika, Edi jih je sprejel s solzami v očeh, ganjen, da ga imajo sokrajani tako zelo radi.
Redil je bekone
Spomnimo pa, da je Edi izjemno nadarjen kolar in zato tudi zelo priljubljen v domačem kraju in okolici. Prihaja iz številne družine, še so živi bratje Milan, Oto, Janko in Edi ter sestra Vera. Že kot otrok je rad imel v rokah kos lesa in iz njega kaj ustvarjal.
Oblikovanje lesa mu je bilo dano. Zato ni čudno, da se je po končani osnovni šoli šel učit kolarskega poklica k mojstru Alojzu Dolinšku v Presiki, obrtno šolo pa obiskoval v Ljutomeru. Kolarskega poklica se je izučil, ko je ta že šel v zaton.
Ker kolarjev niso več potrebovali, se je zaposlil v tedanji Avtoradgoni, kjer so obnavljali lesene konstrukcije starih tovornih avtomobilov in avtobusov. Po nekaj letih dela v industriji se je preusmeril v kmetovanje, saj je v svojih hlevih redil 500 bekonov. Zdaj, ko je v pokoju, v njegovih hlevih prašičerejo nadaljuje najemnik. V svoji priročni kolarski delavnici pa je, dokler mu je služilo zdravje, oblikoval les. Posvetil se je restavriranju starih kolarskih izdelkov, najbolj ponosen pa je na izdelavo lesenih zobatih mlinskih koles in drugega postrojenja v slovitem mlinu na veter na Stari Gori, ki je edini delujoči te vrste v Sloveniji.
Posvetil se je restavriranju starih kolarskih izdelkov.
O svojem kolarskem delu nam je Edi povedal: »V Turističnem društvu Sv. Jurij ob Ščavnici, ki ga vodi Edi Sedmak, so v svojem Kmečkem muzeju na Stari Gori imeli strohnelo kolesje, ki je bilo izdelano leta 1898. Okovje koleslja, na njem je vtisnjena letnica izdelave, so želeli oddati na odpad. Prav to okovje, tudi nekaj ohranjenih lesenih delov, mi je služilo za osnovo, da sem lahko izdelal lesene dele koleslja, kot mi pravimo temu luksuznemu kmečkemu vozilu. Koleslje, bargle in lincer vagne, zadnjemu pravijo zapravljivček, so imeli le bogatejši kmetje, ki so imeli tudi konje. Z njimi so se vozili po opravkih v bližnja mesta, ob nedeljah in praznikih pa tudi k maši. Ker sem kolar, sem v okovju videl možnost izdelave prav takega vozila. Izdelava koleslja zahteva veliko kolarskega znanja in spretnosti.«
Edi ima svoj poklic rad, čeprav ga zaradi zdravja ne more več opravljati. Tu in tam pa za dušo le še kaj ustvari. V preteklosti je veliko sodeloval z edinim delujočim kmečkim kovačem, zdaj je to umetniški kovač, Janezom Mirom iz Grabonoša. Ta je okoval lesene dele, ki jih je izdelal Edi Leskovar, da so postali uporabni.
