RAZISKAVA

Koliko plačujete za mobilne storitve in internet

Če segate iz povprečja, to pomeni, da ta mesečni izdatek lahko znižate.
Fotografija: Slaba četrtina vprašanih bi bila pripravljena plačati več za večjo hitrost interneta. FOTO: Matej Družnik, Delo
Odpri galerijo
Slaba četrtina vprašanih bi bila pripravljena plačati več za večjo hitrost interneta. FOTO: Matej Družnik, Delo

Gospodinjstva so za vse elektronske storitve v oktobru 2019 plačala v povprečju 76,13 evra na gospodinjstvo oziroma 35,40 evra na osebo, ugotavlja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos). Najpogostejša vrednost mesečnega izdatka za vse elektronske komunikacije je 70 evrov na gospodinjstvo oziroma 20 evrov na osebo, dodajajo.

Za mobilni telefonijo gospodinjstva v povprečju zapravijo 36,71 evra ali 15,27 evra na osebo. Najpogostejša vrednost mesečnega izdatka za mobilno telefonijo je 10 evrov na osebo. 

Večina ima širokopasovni dostop do interneta

Večina, ki je sodelovala v raziskavi, ima širokopasovni dostop do spleta. Takih je več kot 90 odstotkov vprašanih. Med njimi jih dobra polovica (53,3 odstotka) beleži hitrost prenosa podatkov višji od 4 Mbit/s, dobra tretjina pa ne pozna hitrosti prenosa podatkov.

Med vprašanimi, ki nimajo dostopa do interneta v gospodinjstvu, jih več kot tretjina ne bi imela interneta v nobenem primeru. Če bi bil dostop do interneta cenejši, bi ga imela dobra petina (23,9 odstotka) anketiranih, medtem ko jih skoraj 14 odstotkov nima dostopa do spleta, saj to ni tehnično izvedljivo.


Tretjina uporabnikov do spleta dostopa prek ponudnika Telekom Slovenije, sledijo Telemach (29,1 odstotka), T-2 (21,8 odstotka) in A1 (12,7 odstotka).

Koliko več so pripravljeni plačati za večjo hitrost

Slaba četrtina vprašanih bi bila pripravljena plačati več za večjo hitrost interneta. Tisti, ki tega niso pripravljeni, večina, to je 60 odstotkov, večje hitrosti ne potrebujejo (60 odstotkov). Med tistimi, ki bi hitrost povečali, je četrtina anketirancev pripravljena plačati od pet evrov do manj kot deset evrov več. Slaba petina je pripravljena plačati od 10 do 15 evrov več za hitrejši internet. Sicer pa je bila pet evrov najpogostejša vrednost, ko so jo anketiranci navajali, koliko več so pripravljeni plačati za hitrejši internet.

Ko gre za ponudnika interneta ali paketa storitev, se gospodinjstva odločajo na podlagi cene, kakovosti storitev in paketne ponudbe. »Skoraj polovica vprašanih med pomemben element pri izbiri ponudnika uvršča tudi hiter odziv ponudnika v primeru nedelovanja storitev,« ugotavlja Akos. 

Skoraj 60 odstotkov vprašanih je s programi za merjenje hitrosti vsaj enkrat preverilo dejansko hitrost prenosa podatkov, ki jo ima doma. Najpogostejša težava tistih, ki dostopajo do spleta, to je skoraj 36 odstotkov anketirancev, omenja prekinjeno delovanja interneta.

Pozabljene govorilnice

Večina anketirancev (97,7 odstotka) ne uporablja telefonske govorilnice, prav tako večina vprašanih (95,4 odstotka) ne uporablja telefonskega imenika, ki je na voljo na DVD. Slaba tretjina vprašanih uporablja telefonski imenik v tiskani izdaji – 17 odstotkov jih je uporabilo v zadnjem letu. Telefonski imenik na spletu je v zadnjem letu uporabila tretjina (37,1 odstotka) anketiranih, več kot leto dni nazaj pa ga je uporabila slaba petina (18,4 odstotka) anketiranih. 

Na številko 1188 je v zadnjem letu poklicalo 11,6 odstotka vprašanih.

Periodična raziskava o mesečnih izdatkih gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij je bila izvedena novembra za oktober.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije