Koliko višji RTV-prispevek predlagajo in kdaj bo konec stavke? Odgovarja Andrej Grah Whatmough

Koliko bi po vašem mnenju morala znašati nova višina RTV-prispevka, da bi zagotavljala finančno stabilnost RTV Slovenija? Od kdaj bi to po vašem mnenju moralo veljati?

Žal mi je, da se zadnja leta o RTV Slovenija govori pretežno zgolj v družbenopolitičnem kontekstu, medtem ko o financiranju RTV Slovenija na eni strani in o obsegu programov, ki jih ustvarjamo na drugi, sploh ne pogovarjamo. Večkrat sem že povedal, da vir težav RTV Slovenija ni politika, temveč izredno negotova finančna situacija, saj že vse od leta 2017 ustvarjamo izgubo, ki pa se iz leta v leto poglablja.

Nihče na RTV Slovenija si ne želi krčenja obsega programov in dejavnosti, a dejstvo je, da že leta sredstva, ki jih vsako leto zberemo prek RTV-prispevka in naših tržnih dejavnosti, ne zadoščajo za pokrivanje vseh odhodkov. Lani smo tako dobrih 19 milijonov evrov iz tržnih dejavnosti uporabili za pokrivanje minusa, ki ga ustvarjamo z javno službo. Na dolgi rok je to nevzdržno, zato sta rešitvi lahko samo dve: prenova sistema financiranja RTV Slovenija ali krčenje obsega naših dejavnost.

Višina RTV-prispevka je določena z zakonom. Z istim zakonom je tudi določeno, da lahko vlada višino prispevka spremeni za največ 10 odstotkov, če za to obstajajo utemeljeni ekonomski razlogi, vendar najkasneje do 1. septembra tekočega leta za naslednje leto. V obdobju od zadnje uskladitve višine RTV-prispevka se je RTV Slovenija soočala s številnimi dejavniki, ki so pomembno vplivali na njeno poslovanje in finančno stanje, pri tem so bili nekateri od njih povsem zunaj vpliva delovanja Zavoda. Sedanja višina RTV-prispevka, ki znaša 12,75 evra za fizične osebe oziroma gospodinjstvo, je začela veljati s 1. 1. 2012 in je torej nespremenjena že 11 let. Če bi se RTV-prispevek v tem obdobju usklajeval vsaj z rastjo inflacije, bi se zvišal za 1,74 evra in bi znašal 14,49 evra, kar bi pomenilo za okoli 13 milijonov evrov višje prihodke na letni ravni. To pa je tudi znesek, ki bi RTV Slovenija omogočal bolj ali manj normalno delovanje.

Poziv takratni vladi za dvig RTV-prispevka je sicer dal moj predhodnik Igor Kadunc. Njegov predlog je takratna vlada oziroma ministrstvo za kulturo zavrnila kot neutemeljen, zato sem se sam v prvem letu mandata fokusiral na ukrepe za finančno stabilizacijo zavoda in se šele nato tudi sam obrnil na ustanovitelja in opozoril na nevzdržno finančno situacijo. Sam sicer menim, da je na mestu razmislek o temeljiti prenovi sistema financiranja RTV Slovenija. Tudi druge države po Evropi so pred podobnimi dilemami, kako in v kakšnem obsegu financirati svoje javne servise, in v tem smislu se kot smiselne in z določenimi prilagoditvami slovenskim razmeram uporabne kažejo nedavne rešitve, ki so jih uvedle skandinavske države. Takšne rešitve so lahko tudi socialno pravičnejše kot pavšalni prispevek, ki sorazmerno bolj bremeni manj premožne. Kakor koli, to so ključni izzivi, na katere bi moral – po opravljeni javni razpravi – odgovoriti naš ustanovitelj, Republika Slovenija, pa za to kar ne najde volje ali poguma. Sedanja vlada je pokazala, da so hitre spremembe zakonodaje, ki ureja RTV Slovenija, mogoče, zato javno apeliram nanjo, da sprejme ustrezne zakonodajne rešitve za prenovo sistema financiranja.

Katere stvari so najbolj vplivale na finančno (ne)stabilnost in kako jo poskušate zagotavljati?

Kot prvo, kot sem že izpostavil, višina RTV-prispevka ostaja nespremenjena že 11 let. V tem času se je višina praktično vseh mesečnih položnic zvišala, samo položnica, ki jo pošlje RTV Slovenija, je ostala enaka višine. Na drugi strani pa so se tudi nam stroški povečali, tako programski stroški kot stroški zaposlenih, obseg programa pa se ni zmanjševal. Še celo nasprotno, nekatere segmente, za katere ocenjujemo, da predstavljajo prihodnost, še nadgrajujemo in vanje izdatno vlagamo. Drugi faktor je dogovor o uskladitvi plač v javnem sektorju, ki ga je takratna vlada s sindikati javnega sektorja sklenila decembra leta 2018. Plače na RTV Slovenija so se neposredno na podlagi tega dogovora zvišale, a RTV Slovenija ni prejela nobenih dodatnih sredstev. »Dolg« države do RTV Slovenija iz tega naslova bo konec tega leta presegel 20 milijonov evrov. Tretji faktor pa je dejstvo, da tudi sami v zadnjem desetletju nismo dovolj odločno delali na stroškovni racionalizaciji.

Položaj generalnega direktorja največjega medijskega zavoda v Sloveniji sem prevzel aprila 2021 in takoj po tem sem z ekipo zavihal rokave in sprejel številne ukrepe, zaradi katerih smo se doslej uspešno spopadali s temi težkimi finančnimi razmerami. Zmanjšanje števila zaposlenih z mehkimi ukrepi bo na letni ravni pomenilo prihranek v višini prek 5 milijonov evrov, kar je skoraj natanko toliko, kot je znašala lanska izguba. A ob tem nas zelo skrbi prihodnost. Trenutna situacija ne zgolj v Sloveniji, temveč na širši, evropski in svetovni ravni, ki je nastala kot posledica vojne v Ukrajini, bo vplivala tudi na poslovanje RTV Slovenija in s tem še bolj poudarila nujnost zagotovitve stabilnega financiranja tega zavoda. V tem trenutku RTV Slovenija sicer posluje pozitivno, skrbijo pa nas cene energentov drugo leto. Že letos so odhodki za energente poskočili z lanskih 3,6 milijona na 8 milijonov evrov. To bomo še zmogli pokriti z notranjimi rezervami. Za drugo leto pa ocenjujemo, da bodo stroški energentov narasli na 12 milijonov evrov in to nas skrbi. Ravno v teh dneh je prišla pričakovana informacija, da se bodo plače v javnem sektorju spet zvišale. Prvi izračuni kažejo, da bo letni učinek vseh za zdaj predvidenih zvišanj plač na ravni RTV Slovenija dodatnih 5 milijonov evrov.

Ob tem moram izpostaviti, da vodstvo RTV Slovenija ni vabljeno na pogajanja s sindikati javnega sektorja. Naš predlog, da bi se na strani delodajalcev javnega sektorja pogajali tudi mi, je bil zavrnjen tako od prejšnje kot tudi sedanje vlade. Kljub temu pa upamo, da se bodo tokrat pogajalci le dogovorili in RTV Slovenija zagotovili denar za dvig plač, česar nazadnje v letu 2018 niso storili. Možnosti za zagotovitev denarja je več: od namenskih sredstev za dvig plač do večjega obsega sofinanciranja manjšinskih programov ali pristop k financiranju digitalizacije arhivov RTV Slovenija, ki predstavljajo bogastvo slovenskega naroda, vse stroške digitalizacije in vzdrževanja pa trenutno nosi v celoti RTV Slovenija. 

V javnem pismu pišete tudi o 300 presežnih zaposlenih, če se ne zagotovi dodatnih prilivov v vaš proračun. Po drugi strani pa RTV Slovenija tudi v tem obdobju še vedno zaposluje – tako redne zaposlitve kot honorarne sodelavce. Kako verjetna so potem sploh odpuščanja?

Že vrsto let vsakokratne predstavnike našega ustanovitelja, Republiko Slovenijo, torej vlado, državni zbor in ministrstvo za kulturo opozarjamo o na dolgi rok nevzdržnih finančnih razmerah. Do zdaj kakšne vredne omembe odziva katere koli vlade še ni bilo. Številke, ki jih v vseh teh dopisih omenjamo, morda delujejo nekoliko abstraktno, zato smo letni primanjkljaj izrazili v številu zaposlenih, ki bi se jim morali odpovedati. Upam, da bo to spodbudilo predstavnike ustanovitelja, da sprejmejo odločne korake za zagotovitev finančne stabilnosti RTV Slovenija, saj je ravno finančna stabilnost predpogoj za kakršno koli avtonomijo, o kateri v zadnjih mesecih veliko slišimo, tudi od predstavnikov našega ustanovitelja in od politikov.

Veliko smo v preteklih letih vlagali v modernizacijo procesov. Še pred desetletjem je v številnih enotah delalo tudi do tretjino več zaposlenih kot danes. V zadnjih dveh letih smo število zaposlenih znižali za deset odstotkov, kar je številka, s katero se po mojem vedenju ne more pohvaliti nobeno drugo vodstvo kakšnega večjega javnega zavoda v državi.

Glede tega, da RTV Slovenija kljub zaostrenim finančnim razmeram še zaposluje, gre za kadre, ki so nepogrešljivi za naše nemoteno delo. Če postrežem s konkretnimi številkami: letos je RTV Slovenija sklenila pogodbo o zaposlitvi z 39 osebami, v istem obdobju so zavod zapustile 104 osebe. Razlogi za prenehanje delovnega razmerja v zavodu so različni, največkrat pa gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaposlenih, starostne ali invalidske upokojitve, mirovanje pravic iz delovnega razmerja, v nekaterih žalostnih primerih tudi smrt. Na RTV Slovenija sicer zaposlitveni postopek za vsa delovna mesta poteka na enak način, skladno z Aktom o sistemizaciji delovnih mest in skladno s pogoji, ki veljajo za zaposlovanje v javnem sektorju, del katerega je tudi RTV Slovenija.

Kakšni so trenutno odnosi med vodstvom in zaposlenimi? Ste kaj bliže ureditvi razmer in končanju stavke?

Najprej moram povedati, da nas je na RTV Slovenija skoraj 2.200 zaposlenih, članov stavkovnega odbora pa je po mojih informacijah manj kot 200. Ne drži, kot se pogosto omenja v javnosti, da stavkajo vsi zaposleni na RTV Slovenija. Stavka del zaposlenih, bolj natančno člani enega od treh reprezentativnih sindikatov, medtem ko preostala dva reprezentativna sindikata stavke nista napovedala. Z vsemi tremi sindikati vodimo reden dialog, s sindikatom, ki je napovedal stavko, pa stavkovna pogajanja za sklenitev stavkovnega sporazuma. Vlagamo veliko truda in napora, nazadnje smo predlagali mediacijo. Žal je druga stran predlagano mediacijo zavrnila, kar po mojem mnenju pove veliko o tem, katera stran v tem sporu si resnično prizadeva za razrešitev odprtih vprašanj in katera ne. S to potezo je namreč postalo kristalno jasno, da sindikat stavko zlorablja za dosego nekih drugih ciljev, ki nimajo nobene zveze s socialnoekonomskim položajem delavcev. Gre za pritisk na vlado in zakonodajalca, da poseže v avtonomen javni zavod in zamenja vodstvo. Najhuje pa je, da del politike te pozive enega izmed sindikatov celo spodbuja. Zaradi tega sem prepričan, da se stavka ne bo končala, vse dokler stavkajočim ne bo uspelo doseči zamenjave vodstva RTV Slovenija. V tem delu celo menim, da je ta želena menjava zgolj politična. Sam pripadam mlajši generaciji, ki s politiko ni tako zelo obremenjena kot starejša, hkrati pa sam nikdar nisem bil politično aktiven. Nenazadnje sta mi mandat dali dve različni sestavi programskega sveta, ki sta bili sestavljeni iz zelo različnih programskih svetnikov, ki sta jih v programski svet imenovali dve zelo različni sestavi poslancev v državnem zboru.

Kar nekaj pozivov je bilo k vašemu odstopu. Ali ste kdaj o tem resno razmišljali?

K odstopu sta me pozvala del politike, sindikat, ki je napovedal stavko, in Svet delavcev RTV Slovenija. To je pravzaprav logično, saj Svet delavcev RTV Slovenija že vrsto let obvladujejo novinarji, torej tisti zaposleni, katerih sindikat je napovedal stavko. In novinarji so tudi tisti, ki imajo najtesnejše vezi s politiko. Gre torej za relativno koordinirane politične pozive. Po moji oceni so napadi sedanje oblasti na vodstvo RTV Slovenija najbolj brutalni napadi katere koli politike v zadnjih 30 letih, pa čeprav je ta ista politika pred volitvami napovedovala umiritev razmer, dostojno komunikacijo, pravno državo in strokovnost.

A to je zgolj ena plat zgodbe. Na drugi strani sta na RTV Slovenija dva reprezentativna sindikata, ki me nista pozvala k odstopu in za katera menim, da v pomembnem delu podpirata moje delo, saj v javnem medijskem zavodu pod mojim vodstvom zapiramo zgodbe in vprašanja, za katera noben generalni direktor pred mano ni imel ne časa ne posluha. Predvsem pa so tu zaposleni, ki sicer niso tako glasni kot novinarji, svoje delo opravljajo kvalitetno in podpirajo tudi moje delo. Nenazadnje je v petek, ob dogodku v našem oddajniškem centru v Domžalah, kar nekaj naših zaposlenih in nekdanjih zaposlenih prišlo do mene in mi izreklo podporo ter dobre želje. Nekateri so mi povedali, da vseh potez v času mojega mandata ne podpirajo, vendar so kljub temu veseli, da je z mojim prihodom zapihal svež veter. Moja skrb je namreč namenjena vsem skoraj 2.200 zaposlenim, ki sodelujejo pri ustvarjajo ključnih programskih vsebin za vse državljanke in državljane, prebivalke in prebivalce Slovenije.