Koliko zaslužijo slovenski zaporniki

LJUBLJANA – V slovenskih zaporih je bilo lani v povprečju zaprtih 1350 oseb (brez hišnega zapora), od tega obsojenih 1058. Letos bo ta številka verjetno podobna, saj je bilo doslej v povprečju zaprtih 1340 oseb, od tega obsojeni 1002 osebi. Da se zaporniki med čakanjem na prostost ne bi pretirano dolgočasili, se v zaporskem sistemu trudijo, da bi jim zagotovili delo.


V letu 2017 je bila na delo razporejena dobra polovica zaprtih. Vsem, ki bi želeli delati, dela ni bilo mogoče zagotoviti, saj kot pravijo pri Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) nekateri obsojenci po zdravniški oceni niso zmožni za delo, nekaj jih tudi odkloni ponujeno delo. Oviro pri zagotavljanju dela pomenijo tudi pomanjkanje delovnih izkušenj ter slabša koncentracija in motivacija za delo. Še posebej aktivna prizadevanja za vključevanje v delo so potrebna pri zaprtih, ki imajo težave z odvisnostjo od prepovedanih drog. V lanskem letu je bilo obsojencev s tovrstnimi težavami 28 odstotkov.

Plačilo odvisno od rezultatov dela

Zaporniški delovnik traja osem ur, višina plačila pa je določena po Pravilniku o plačilu za delo obsojencev. »Plačilo za delo zaprtih oseb je sestavljeno iz osnove, ocene delovne uspešnosti in dodatkov ter je v veliki meri odvisno tudi od rezultatov dela. Pravilnik predvideva tudi izplačilo posebne nagrade, ki jo zagotovi zunanji delodajalec in s katero je mogoče dodatno stimulirati dobre delavce,« so nam pojasnili pri Ursiksu.

Višina mesečnega plačila za delo se je v lanskem letu gibala med 47,50 in 226,70 evra. Obsojenec lahko za prizadevanje pri delu pri fizičnih in pravnih osebah zunaj zavoda prejme posebno denarno nagrado, ki v zgornjih zneskih ni upoštevana. Posebna nagrada, ki jo zagotovi zunanji delodajalec in s katero je mogoče dodatno stimulirati dobre delavce, se obsojencu lahko izplača na vsaka dva meseca dela.


Včasih se je delo med prestajanjem kazni štelo tudi v delovno dobo, a so takšno ureditev leta 2003 odpravili. Konec lanskega leta je bila od ene od odvetniških družb na ustavno sodišče sicer vložena pobuda za ustavno presojo take ureditve. Obsojenci so na prestajanju kazni zapora zavarovani za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica poklicne bolezni ali nesreče pri delu, pri poklicnem izobraževanju ali pri opravljanju dovoljenih dejavnosti.

Kje lahko zaporniki delajo?

Obsojenci lahko delajo v vseh zaporih ali pa tudi pri pravnih in fizičnih osebah zunaj zavoda. O delu obsojenca zunaj zavoda sklene zavod z delodajalcem pogodbo, v kateri se podrobneje določijo pogoji dela in medsebojne pravice in obveznosti. Preden se obsojenec razporedi na delo v zavodu ali zunaj njega, ga mora zavod poslati na zdravniški pregled.

Javni gospodarski zavod Rinka zaprte osebe zaposluje na sedmih primarnih področjih: kovinska proizvodnja, poljedelstvo, živinoreja, predelava plastičnih mas, mizarstvo, galvanska zaščita, ročna in strojna sestava izdelkov ter pralnica. Obsojenci pa opravljajo tudi hišniška dela znotraj zapora, kot so delo v kuhinji, pekarni, razdeljevalnici hrane, pralnici, skrbijo za čiščenje okolice zavoda, vrtnih del ... Obsojenci delajo tudi v podjetju za izdelavo gasilske opreme (JMW Fire, d. o. o.), ki prostore najema od zavoda.

Delo v zaporih ni obvezno, je pa zaželeno

Zaporniški sistem želi omogočiti delo čim večjemu številu zaprtih, ki so zmožni za delo. »Z delom in delovno terapijo se zaprtim osebam zagotavlja aktivno preživljanje časa med prestajanjem kazni, s čimer postanejo bolje opremljeni za vključitev v družbo po odpustu iz zapora.«