Kolikšen je delež tujega medu in od kod je, je bilo doslej prikrito
Evropski poslanci so sredi decembra prikimali predlogom Evropske komisije za večjo preglednost pri označevanju porekla mešanic medu, zdaj pa sta dosegla politični dogovor glede teh predlogov tudi Svet EU in Evropski parlament. To je svojevrstna medena zmaga tudi za Slovenijo, saj je bila prav Slovenija pobudnica revizije direktive o medu, in sicer v tistem delu, ki se nanaša na označevanje porekla mešanic medu.
Pobuda naših čebelarjev
Označevanje mešanic medu, kot ga je določala trenutna direktiva, po mnenju Slovenije namreč ni zagotavljalo jasne in nedvoumne informacije o njegovem poreklu. S tem sta se slednjič strinjala tudi Evropski parlament in Svet EU ter sprejela, da mora biti na etiketi odslej navedena država, v kateri je bil pridelan. Na etiketah sadnih sokov, džemov, želejev, marmelad in kostanjevega pireja pa bo morala biti na sprednji etiketi za nameček navedena še država izvora uporabljenega sadja. Če med izvira iz več kot ene države, bodo države izvora na etiketi navedene v padajočem vrstnem redu glede na delež, ki ga predstavljajo v končnem izdelku.
Pazite se ponaredkov
Študija skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije, ki je med novembrom 2021 in februarjem 2022 preverjalo 320 vzorcev, uvoženih iz 20 držav, je pri skoraj vsakem drugem vzorcu (46 odstotkov) dopuščala sum, da je ponarejen. Še več: več kot polovica podjetij je uvažala med, ki bi lahko vseboval sladkorni sirup. Poceni sirupi iz riža, pšenice ali sladkorne pese v medu – niso dovoljeni. Pri treh četrtinah kitajskih vzorcev in skoraj vseh iz Turčije je obstajal sum, da so v nasprotju s pravili. Slovenska uprava za varno hrano je na začetku lanskega leta odkrila 260 ton ponarejenega medu iz Kitajske.
»Vse kaže, da smo naredili velik korak naprej za zaščito potrošnika in čebelarja,« je dejal Aljaž Debelak, svetovalec za zagotavljanje varne hrane. Zadovoljna je bila tudi kmetijska ministrica Mateja Čalušić: »Sprememba je pomembna tako za čebelarski sektor kot za potrošnika, ki mora biti transparentno obveščen, od kod prihaja med, s tem pa smo tudi zelo jasno povedali, da na naših policah ni prostora za ponaredke. Slovenija je lahko zelo ponosna na dosežen dogovor, za njihovo pobudo gre velika zahvala tudi slovenskim čebelarjem.«
Doslej so bile dovoljene oznake, kot je »mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU«. Kolikšen je delež tujega medu in od kod je, vse to pa je lahko ostalo prikrito. Pogosto je bil primešan namreč manj kakovosten in cenejši med iz drugih dežel.
Žlička medu iz 10 držav
Pobuda za bolj pregledno označevanje medu je, kot rečeno, slovenska in jo je leta 2019 na ministrstvo za kmetijstvo podala Čebelarska zveza Slovenije. Ko sta se nam slednjič pridružili še Nemčija in Francija, ki sta kot veliki uvoznici medu sprva nasprotovali strožji ureditvi, je bil uspeh zagotovljen.
Z novim označevanjem bo zagotovljeno boljše informiranje potrošnikov, okrepil pa se bo tudi položaj evropskih čebelarjev v bitki s poceni, a manj kakovostno konkurenco. Po bruseljskih podatkih se namreč trg medu v EU krepi. Vrednost se je z dveh milijard evrov leta 2019 leta 2021 povečala že na 2,3 milijarde evrov. Z 218.000 tonami proizvodnje in 12-odstotnim deležem na svetovni ravni je EU na drugem mestu, takoj za Kitajsko.
11.000 čebelarjev je v Sloveniji.
213.000 čebeljih panjev.
12 evrov stane liter medu.
1200 ton smo ga uvozili.
270 ton smo ga izvozili.
5,5 čebelarja na 1000 prebivalcev nas uvršča na sam vrh.
Med prihaja v EU iz več kot 120 držav, največ iz Ukrajine, Kitajske, Mehike, Argentine, s Kube, iz Brazilije, Urugvaja in Turčije. Kar štiri petine medu na trgu EU so mešanice in ni redkost, da je v eni mešanici med iz več kot desetih držav. S tem pa sta povezani vprašanji o njegovi kakovosti pa tudi o spoštovanju pravil.
