Koliščarski Ostrorogi Jelen v stripu (FOTO)
Pri založbi Škrateljc je v seriji stripov o epskih slovenskih zgodbah pravkar izšla nedvomno ena največjih in najbolj znamenitih velikih zgodb slovenske zgodovine in literature: Bobri – strip. Knjiga je za bralca vznemirljivo popotovanje v čas koliščarjev na kar 256 straneh ter pravi avtorski in založniški podvig.
Urednik dr. Uroš Grilc pravi, da so Bobri epska pripoved Janeza Jalna o življenju koliščarjev in do danes nepreseženi poklon Ljubljanskemu barju: »Prazgodovinska saga o koliščarskem rodu in rodbinskih odnosih, ljubezenska zgodba, boj za preživetje in lastno ognjišče, ne nazadnje junaški lik Ostrorogega Jelena. Vse to so Bobri, ki so zaznamovali generacije slovenskih bralcev.« Vrhunska avtorja, ilustrator Peter Škerl in pisatelj Tadej Golob, sta pričarala nepozabno stripovsko popotovanje po naši preteklosti. Oba imata zelo oseben odnos do Jalnovega dela in veliko spoštovanje do literarne mojstrovine, oba pa sta tudi tenkočutna opazovalca narave, kar je v primeru Ljubljanskega barja in Bobrov še posebno pomembno.
Veliki zalogaj
Kot je povedal Grilc, je strip nastajal kar tri leta in dodobra zaposlil ilustratorja Škerla: »Zadnja tri leta se je moje zanimanje za stripovski žanr intenzivno povečalo, saj so bile priprave in izvedba Bobrov velik ustvarjalni zalogaj. Roman, prenesen v likovni izraz risbe, na poseben način poseže v vzdušje pripovedi, ker ji doda vzporedno verzijo naracije in z njo manevrira bralčevo razumevanje. Z razstriranjem vizualne podobe na podrobnosti, ki jih zgodba ne predvideva, bodisi v rahlo spremenjenih zornih kotih bodisi sekvencah povečav, vse skupaj spominja na filmske kadre. Podobe v tem stripu odpirajo še veliko prostora za podrobno anatomijo, a na koncu gre vedno za to, ali tudi zares zaživijo ali ne. Strip tako ni več samo to, kar pripovedujejo besede, ampak se z vizualnim nenehno podpira.«
Avtor stripovske priredbe je Tadej Golob, ki pravi, da lahko Jalnove Bobre berete kot zgodbo o prvih naseljencih območja, ki ga zdaj poznamo pod imenom Ljubljansko barje: »In s tem tudi o naših prednikih ali v simbolih in metaforah podan pogled avtorja na čase, ko je roman nastal, se pravi konec tridesetih in začetek štiridesetih let prejšnjega stoletja – na drugo svetovno vojno. In si ne glede na to, ali delite Jalnov pogled na tiste prave in one druge, zapomnite njegov nasvet: brata nikar! Škoda, da si ga takrat niso.«
To ni bližnjica
Stripu sledita dve temeljiti spremni študiji, ki prinašata zadnja znanstvena spoznanja o življenju koliščarjev ter o Ljubljanskem barju. Dr. Andrej Gaspari nam podrobno prikaže zgodovino plovil na Ljubljanskem barju in seveda zgodbo znamenitih deblakov, Dimitrij Mlekuž Vrhovnik pa opiše ritme Ljubljanskega barja in življenja na njem v prazgodovini. Tako dobi bralec stripa celovit vpogled v zgodbo te pokrajine med Krimom in Rožnikom, tudi v spoznanja, ki jih Jalen pri pisanju literarnega epa še ni mogel poznati.
Bobri – strip sledijo Jalnovi literarni zgodbi in dramaturgiji, bralcu pa z obliko ponujajo edinstveno izkušnjo. Predvsem izjemno podrobne, dodelane ter bogate barvne ilustracije terjajo posebno pozornost. Vsaj toliko časa, nemara pa celo več, kot je potrebnega za branje besedila v oblačkih ali besedila v pasicah, bralec potrebuje za branje stripovske ilustracije. Uredniško je na ključnih mestih dodano krajše besedilo, ki bralca po eni strani opremi s širšim kontekstom dogajanja, po drugi ta besedila ujamejo duha Jalnovega sloga, podajanje zgodbe in imenitnih opisov narave. Dr. Uroš Grilc dodaja, da pričujoči strip nikakor ni bližnjica do izvirnika, je le ponižen poskus avtorske interpretacije v nekem žanru. »Zmaga za bralca bo, da po branju stripa vzame v roke vse tri izvirne Jalnove knjige Bobrov in uživa v njihovi imenitnosti,« je sklenil urednik stripa.
Pogosto v konfliktu
Janez Jalen, duhovnik, dramatik in pisatelj, se je rodil 26. maja 1891 na Rodinah na Gorenjskem, umrl pa 12. aprila 1966 v Ljubnem. Rodil se je v veliki kmečki družini. Njegov oče je bil razgledan mož in je v sinu že zelo zgodaj vzbudil zanimanje za lepote narave. Oče mu je kmalu umrl, zato ga je na lastne stroške v gimnazijo poslal domači župnik. Ko je bil v zadnjem letniku bogoslovja, se je začela prva svetovna vojna. Jalen je skupaj z drugimi bogoslovci v škofovih zavodih v Šentvidu, ki so bili spremenjeni v bolnišnico, skrbel za ranjence. Kljub vojnemu dogajanju je bil leta 1915 posvečen v duhovnika. Pred drugo svetovno vojno je kot duhovnik služboval v Srednji vasi v Bohinju, po vojni pa v številnih krajih po Sloveniji.
Leta 1933 se je želel v celoti posvetiti pisateljevanju, zato je zaprosil za predčasno upokojitev. Po vojni, ki jo je preživel v Ljubljani, je ponovno služboval kot duhovnik; sprva v Grahovem, nato pa v Ljubnem, kjer je umrl. Bil je družaben človek in se je rad dobival s prijatelji. Njegov prijatelj Janko Moder ga je opisal kot dobrega, prijaznega, glasnega, a tudi oblastnega človeka; kot takšen navzočim ni prizanašal, zato se mu je marsikdo raje umaknil. Neredko je zašel v konflikt tudi z nadrejenimi.
