Komarjev džin Tine in Ivana s Krasa v Londonu dvakrat zlat (FOTO)
Kar dve zlati medalji sta Tina in Ivan Gerželj z majhne družinske kmetije Pr' Komarjevih iz Štorij na Krasu osvojila na nedavnem svetovnem tekmovanju World Gin Awards v Londonu: Komarjev džin A + se je namreč okronal z nazivom najboljšega v Sloveniji, prejel pa je tudi zlato priznanje v kategoriji London Dry Gin.
»Priznanji nam veliko pomenita, saj potrjujeta, da smo na pravi poti. Našo kraško vasico Štorje, ki šteje manj kot 400 prebivalcev, smo tako ponesli na svetovni zemljevid najboljših džinov,« ponosno povesta Ivan, ki bo letos dopolnil 40 let, in pet let mlajša Tina. Izvemo, da družinska kmetija sega v leto 1850 in da se ukvarjajo z mešanim kmetijstvom, predvsem z obdelavo trt, pridelavo zelenjave in Komarjevega džina, ki je destiliran iz kraških zelišč, po postopku london dry gin. Kot butični kraški kmetiji so jim s tem odprta vrata v širni svet.
Vse je kraško, domače, kar je naša največja prednost.
»Pri nas kuhamo žganje že od nekdaj. Imamo 80-litrski kotel, ki so ga naši predniki uporabljali še pod italijansko oblastjo, med drugo svetovno vojno. Džin pa sva začela variti po tečaju, ki ga je organizirala naša sovaščanka, pridna in marljiva zeliščarka Vera Lah, in na katerem nam je Matej Turin predaval o zgodovini džina in še marsičem zanimivem. Začela sva pred štirimi leti, z majhnim bakrenim, trilitrskim kotlom, ki sem ga kupil partnerici za rojstni dan. Iskala sva recepte in po dveh letih sva končno dobila recept za london dry, ki ga uporabljava še danes,« razkrije učenje žganjekuhe Ivan, ki je imel s Tino kar devet let bar Rovna, a so ga na začetku leta 2020 zaprli. Tina je tako ostala doma in se posvetila gospodinjstvu, vzgoji otrok in delu na kmetiji.
Bar Rovna so na začetku 2020. zaprli.
Razlika med brinjevcem in džinom je v tem, da brinjevec fermentira brin – alkohol nastane iz sladkorja v brinovih jagodah. Za liter brinjevca potrebujemo dobrih 10 kg brinja. Pri kuhanju džina pa gre za parno destilacijo, pojasnjujeta mojstra. Zelišč ne potopijo v tekočino, ampak jih pobira para. Pri parni destilaciji in kuhanju džina uporabljajo žitni alkohol (najmanj 94-odstotni), zelišča postavijo v »kolono« in z eno kuho pridobijo džin. Kasneje ga razredčijo z destilirano vodo. Poudarjajo, da brinove jagode zastopajo več kot polovico skupnih sestavin. V eni kuhi je tudi do sedem ali osem različnih zelišč, najpogosteje gre za suha zelišča, ki s parno destilacijo dajo aromo in obogatijo tekočino.
Tekmovalci z vsega sveta
Najprej sta z džinom nastopila na Gin Brin festivalu v Dutovljah v organizaciji Razvojnega društva na Placu, ki ga organizirajo pod vodstvom predsednika Dejana Stevanovskega prvi konec tedna v juniju. Že prvo leto sta za džin prejela zlato medaljo, naslednje pa zlato in srebrno. Sledila so še ocenjevanja džinov na festivalu Pivola v Mariboru, na Ptuju in v Ljubljani. Na Gin Brinu sta v kategoriji London Dry s Komarjevim džinom prejela srebrno medaljo, v kategoriji destiliranih džinov s staranim džinom zlato medaljo, v kategoriji likerjev na osnovi džina pa srebrno medaljo, in sicer za medeni džin. Tako sta zbrala dovolj poguma, da se pomerita še na svetovnem ocenjevanju v Londonu, in se uvrstila med najboljše na svetu. Od 30 do 40 sommelierov je ocenjevalo kar dva meseca, saj je na tekmovanje prispelo veliko vzorcev iz vsega sveta, samo iz Italije jih je bilo 280!
Tina ima tudi umetniško žilico, z ročnimi spretnostmi se ukvarja od najstniških let.
»Zelišča nabiramo po kraški gmajni, imava pa tudi zeliščni vrt, ki ga iz leta v leto povečujeva. Citrusovo noto dajeta pomaranča in limona. Vse je kraško, domače, kar je naša največja prednost. Naša kraška gmajna Sopada je izredno bogata z zelišči. V džinu jih je sedem vrst. Zelišča sušiva kar v prostoru, ki je bil nekoč štala in ga preurejava v degustacijski prostor,« pravi Tina, ki pridno skrbi tudi za zelenjavni vrt in družino. Samooskrbna kmetija ima tudi pet čebeljih panjev. »S čebelarstvom smo se začeli ukvarjati pred dvema letoma, ko smo imeli le en panj, danes pa jih imamo pet. V pomoč mi je bil čebelarski mojster Drago Mali. Presežke zelenjave spravimo ali pa jih predelamo v marmelade, vegete, omake, čili omake ipd.,« pove Tina, mati dveh otrok, Zale, ki obiskuje 1. letnik biotehniške srednje šole v Šempetru pri Gorici, in učenca 8. razreda sežanske osnovne šole, Mateja. Družina prideluje tudi jabolčni sok ter olje iz sončničnih semen in grozdnih pešk.
Tina, po poklicu ekonomska tehnica, ima tudi umetniško žilico. Obvladuje servietno tehniko in jo prenese na podstavke za posode, slike, pladnje, lesene okvirje idr. Z ročnimi spretnostmi se ukvarja v prostem času od najstniških let. Njene lepo poslikane kozarce, slike, čestitke in še marsikaj si z velikim veseljem ogledajo prijatelji in znanci, nona Andreja pa je vnukinjo Zalo naučila uporabe šivalnega stroja, tako da nastajajo čudovite torbice, vzglavniki idr.
2 meseca so sommelieri ocenjevali izdelke.
Ivan, ki je zaposlen v nadzorništvu Elektra Primorske, pridno ureja dvorišče, vrt in degustacijski prostor, kjer bodo predstavljali in v degustacijo ponujali še domače izdelke, kot so pekoče omake in vina. Svoje najboljše pridelke družina rada deli tudi s prijatelji.
