Komet, ki bo prvič v 50.000 letih preletel Zemljo in Sonce, lepo viden tudi na našem nebu
Novoodkriti komet, ki bo prvič v 50.000 letih preletel Zemljo in Sonce, je že lepo viden tudi na nebu nad Slovenijo. Največjo svetlost in s tem vidnost bo dosegel 1. februarja, ko bo od Zemlje oddaljen "le" 42 milijonov kilometrov, je za STA povedal predsednik Astronomskega društva Orion Igor Žiberna.
Komet, ki so ga astronomi prvič opazili marca lani, ko je letel mimo Jupitra, je po besedah Žiberne trenutno viden v ozvezdju Malega medveda, kjer bo do noči na 29. januar. Med 30. in 31. januarjem bo letel okoli 10 stopinj od Severnice, nato bo vstopil v ozvezdje Žirafe, 4. in 5. februarja pa bo v ozvezdju Voznika. »Vsa omenjena ozvezdja so trenutno visoko na nebu in lepo vidna,« je dejal Žiberna.
Komet je pri nas z boljšim daljnogledom viden že od decembra. Lepo je bil viden tudi prejšnji teden, ko je bilo v jutranjem času nekaj jasnine, v zadnjem času pa ogled otežuje oblačno vreme. Trenutno je komet na meji, ko ga bo že mogoče videti tudi s prostim očesom, seveda s temne lokacije, kjer ni svetlobnega onesnaževanja, pravi Žiberna.
Na odprtem obzorju viden vso noč
Od 17. januarja je komet tudi cirkumpolaren, kar pomeni, da je na odprtem obzorju viden vso noč. V večernem času bo lepo viden tudi v sredini februarja.
Komet z znanstvenim imenom C/2022 E3 (ZTF) so prvič opazili v kalifornijskem observatoriju Palomar prek programa Zwicky Transient Facility, s katerim kartirajo vesolje. Soncu se je predvidoma najbolj približal 12. januarja, 1. februarja pa bo najbližje Zemlji.
Znanstveniki so izračunali, da je ta komet nazadnje preletel Zemljo pred približno 50.000 leti, kolikor naj bi na podlagi podatkov o letu kometa znašal njegov obhodni čas. Potem ko bo zapustil naše Osončje, se sicer zaradi narave svoje orbite vanj zelo verjetno nikoli več ne bo vrnil ali pa se bo to zgodilo šele čez milijone let.
Sestavljen je iz ledu in prahu z zelenkasto avro, njegov premer pa je ocenjen na približno en kilometer, je po poročanju AFP pojasnil Nicolas Biver, astrofizik na pariškem observatoriju. To pomeni, da je precej manjši od Neowisa, zadnjega kometa, vidnega s prostim očesom, ki je Zemljo preletel marca 2020, in Hale-Boppa, ki je leta 1997 preletel Zemljo in imel približno 60-kilometrski premer.
