Koncern Kolektor bo še letos dosegel milijardo evrov prihodkov
Koncern Kolektor, ki je lansko leto sklenil z nekaj več kot 900 milijonov evrov prihodkov od prodaje, namerava te letos povečati na milijardo evrov. Na izzive poslovnega okolja je odgovoril z novim poslovnim modelom, v katerem so koncern razdelili na skupine Mobility, Technologies in Construction, ter z novimi vodilnimi.
Po osmih letih nov predsednik uprave
Z aprilom je Radovan Bolka vodenje koncerna Kolektor po osmih letih predal novemu predsedniku uprave Valterju Lebanu. Ob njem sta v upravi še člana Darja Petrič in Žiga Kogej. Kot je na današnji novinarski konferenci povzel Bolka, so v teh letih realizacijo dvignili s 450 milijonov evrov na letos načrtovano milijardo evrov. Do leta 2030 naj bi se ta povzpela na 1,5 milijarde evrov.
»Koncern je rasel s prevzemi in organsko. Konsolidirali smo skupino Mobility, ki se osredotoča na avtomobilski program, in povečali kompleksnost izdelkov. Največjo rast smo dosegli v gradbeništvu, kjer smo postali vodilni gradbenik tako po obsegu del kot referencah, ter dodatno razvili skupino Techologies,« je strnil in ocenil, da so »z novim poslovnim modelom dali odlično osnovo prihodnosti Kolektorja«.
Največjo rast smo dosegli v gradbeništvu, kjer smo postali vodilni gradbenik tako po obsegu del kot referencah, ter dodatno razvili skupino Techologies.
Leban je povedal, da so v koncernu po obdobju internacionalizacije in diverzifikacije prišli do mejnika, ko sta vizija in velikost podjetja zahtevali prilagoditev poslovnega modela in organizacije. »Nova organizacija bo omogočala fleksibilnost, rast in dobičkonosnost. Oblikovali smo se v holdinško strukturo s krovno družbo Kolektor in tremi neodvisnimi skupinami,« je orisal.
Obvladujejo izzive krize
Predsednik nadzornega sveta Kolektorja Stojan Petrič je spomnil, da je to od leta 1994 šesti poslovni model. Nove vodilne so izbrali iz notranjega kadra, saj se jim zdi takšen model kadrovanja najbolj optimalen. Odločili so se tudi za tri samostojne skupine, za katere računajo, da bodo z eno od njih, zdaj še ne vedo, katero, v prihodnjih letih izvedli IPO oziroma »dali na trg in jo s tem testirali«.
Kolektor je po besedah Darje Petrič sklenil uspešno leto. Bruto dobiček iz poslovanja se je povzel na okoli 80 milijonov evrov. Rast cen poskušajo v tekočih projektih usklajevati z naročniki. Skupina uspešno obvladuje izzive koronske krize in rusko-ukrajinskega konflikta, ki pa bo v letošnjem letu poslabšal njihovo likvidnost. Najbolj se vplivi poznajo v segmentu gradbeništva, zlasti na področju dobavljivosti surovin in cen. Kljub temu bo skupina ostala finančno stabilna, je zagotovila.
Rast cen poskušajo v tekočih projektih usklajevati z naročniki
Koncern bo po načrtih še naprej rasel organsko in s prevzemi, največjo rast načrtuje v skupini Technologies, kjer bodo poiskali nove produktne niše in nove panoge. Produktni portfelj bodo prestrukturirali v smeri zelenega prehoda, digitalizacije ter večjega pretoka informacij znotraj koncerna, je še dejal Leban.
Kolektor Mobility se bo osredotočal na razvojni in tržni del na področju elektronike in pogonov ter komponentnih delov. Kolektor Construction si prizadeva za vpeljavo novih produktov in tehnologij, digitalizacije, vlaganj in širitve na Hrvaško, morda v Srbijo ali Makedonijo. Tudi Kolektor Technologies, ki pokriva področja, kot so elektroenergetika, vodne tehnologije, avtomatizacija in inženiring ter digitalizacija, se ozira za možnostmi v tujini.
Kot je povedal Marko Trampuž iz Kolektorja Construction je v Sloveniji zdaj sicer velika rast infrastrukturnih projektov, a se je zaradi eksponentnega okrevanja po covidu zgodil velik dvig stroškov materiala, ukrajinsko-ruska kriza pa je zaostrila razmere na področju dobav surovinskih materialov in cen. Ob tem gradbeno dejavnost pesti občutno pomanjkanje delovne sile, upokojevanje starejšega izkušenega kadra in nizka produktivnost.
Rast cen poskušajo v tekočih projektih usklajevati z naročniki. Pri načrtovanih pa so težava dolgi roki veljavnosti ponudb. Eno ponudbo so oddali pred začetkom vojne v Ukrajini, cene so od takrat precej narasle, je orisal. »Na ravni države in državnih naročnikov bo treba sprejeti sistemsko odločitev, da bomo gradbinci lahko preživeli,« je ocenil in dejal, da del razlike v ceni gradbinci lahko prenesejo, ne pa takšnih, kot nastajajo zdaj.
