Končno bo snežilo, zima naj ne bi popustila do sredine februarja
Letos bi stežka govorili o zimi. Namesto škripanja snega pod zimskimi škornji v športnih čevljih lomastimo po gnilem odpadlem listju, zimske plašče pa bi glede na nadpovprečno visoke temperature, ko se je živo srebro v prvih januarskih dneh povzpelo tudi do 10, ponekod celo 12 stopinj Celzija, zlahka zamenjali za jesenske. Slovenska smučišča so začela z začetkom leta zaradi izginjajoče snežne odeje ustavljati žičniške naprave ali vsaj nižati cene vozovnic, s podobno zagato se srečujejo alpski smučarski centri drugod po Evropi. Ne le da sneg nikakor noče zapasti, umetno zasneževanje onemogoča tudi netipično toplo vreme.
Toda! S prihodnjim tednom, 16. januarja, bomo na koledarju označili začetek druge polovice meteorološke zime in morda jo bomo vendar pozdravili tako, kot se za ta letni čas spodobi. »Prihodnji teden bomo najverjetneje končno imeli zimsko vreme,« pravi meteorolog Branko Gregorčič in dodaja, da lahko prvo pošiljko snežnih padavin pričakujemo že v noči na ponedeljek. Nato nas v tistem tednu, verjetno v torek in sredo, čakata še dva padavinska dogodka, ki nam znata namesto dežja prinesti snežinke. »Po nižinah zna skupaj zapasti tudi okoli 20 centimetrov snega, kar pomeni, da se bo snežna odeja kljub še precej topli zemlji obdržala nekaj časa.« Morebiti celo do zimskih šolskih počitnic. A da bi otrokom za tedaj obljubljali snežne radosti, je vendar še prezgodaj.
Začelo se bo z dežjem
Začetek tega tedna je gorskemu svetu prinesel nekaj snega. Snežna odeja se je s ponedeljkom na Kaninu odebelila za dobrega pol metra. Nekoliko se je pobelilo tudi sredogorje. A čeprav po nižinah nismo videli snežinke, so se temperature kljub temu nekoliko spustile, celo do kakšne stopinje pod ničlo v zgodnjih jutrih. Zdaj najverjetneje prihaja preobrat, ki smo ga čakali. Oblačna nedelja nam bo sicer sprva prinesla dež, ta pa se bo že v noči na ponedeljek začel spreminjati v sneg. Predvsem na Gorenjskem in Notranjskem ter morda tudi na širšem ljubljanskem območju se utegnemo v ponedeljek prebuditi v pobeljeno jutro. »Po nižinah zna zapasti tudi 10 centimetrov snega, v gorah pa do četrt metra.« Ali bo snežna odeja po nižinah obstala in kako dolgo se bo obdržala, bo v veliki meri odvisno od količine snega in temperatur. »Za prvo polovico tedna imamo precej snežne obete, vseeno pa ne bo pretiranega mraza. Temperature se bodo vrtele okoli ničle.« Nasprotno pa druga polovica tedna prinaša vsaj delno razjasnitev in spust temperatur. Hlad čez dan sicer ne bo pretirano stisnil, okoli ničle bo, a zjutraj se bomo morali kar dobro zadekati, da nam mrzlih 5, lahko tudi do 10 stopinj pod ničlo ne bo prišlo do kosti. »A to so povsem normalne temperature za januar. Pa tudi dovolj hladno bo, da se bo sneg lahko obdržal.«
Niti pratike ne držijo več
Po napovedih Gregorčiča lahko po nižinah v prihodnjem tednu torej skupno pričakujemo do 20 centimetrov snega, v gorah se bo obstoječa snežna odeja odebelila za dodatnega pol metra. Toda ali bodo bele in zimske tudi šolske počitnice, nam pri Arsu še ne morejo napovedati. Se pa lahko vsaj za nekaj upanja naslonimo na besede Dušana Kaplana, ljudskega vremenarja in ljubitelja ljudskega izročila, ki je prepričan, da se bomo zime letos še več kot naužili. »Zima, zima bela, vrh gore sedela – tako gre ljudska pesem. In tudi v resnici zima trenutno še vedno le sedi vrh gora. A se bo zdaj spustila,« napoveduje Kaplan in nadaljuje, da bo stisnila in ne bo popustila najmanj do sredine februarja. »Podobno je bilo tudi lani,« spomni. »Tudi lani smo imeli zelen božič in zeleno novo leto, nato pa nas je okoli 10. januarja zasnežilo.«
20 centimetrov snega lahko pričakujemo v prihodnjem tednu.
Predvsem šoloobvezni otroci verjetno upajo, da se bodo njegove napovedi uresničile. A kljub temu previdno doda, naj ga ne držimo za besedo, nič ni namreč v kamen vklesano. Tudi napovedi pratike so namreč ob sedanjih podnebnih spremembah lahko napačne. Ko je proti koncu novembra lani prvi sneg pobelil nekatere kraje, je bil Kaplan prepričan, da je pred nami huda, dolga zima. »Andrejev sneg (sneg na svetega Andreja, na zadnji novembrski dan, op. a.) je železen in bi moral po izročilu ležati 100 dni, do februarja, torej. A ga je odnesla odjuga, kar me je močno presenetilo.«
