Končno: poglejte, kdaj bomo dosegli 100-odstotno prekuženost
»Različica koronavirusa omikron ima tako močno potenco, da bo najbrž našla vsakogar , ki še ni cepljen,« je v spletnem pogovoru, ki so ga posneli v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, izjavil Roman Jerala. V Sloveniji bomo po njegovem imeli januarja veliko okuženih, že cepljeni pa naj bi prestali blažjo obliko bolezni.
Vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani Jerala je med pogovorom Omikron in epidemija dejal, da lahko pričakujejo, da bo v Sloveniji najbrž februarja ali marca dosežena ali praktično 100-odstotna precepljenost ali pa prekuženost. Ob doseženi t. i. čredni imunosti je sicer napovedal, da v nadaljevanju in ob umiritvi epidemije mlajši in zdravi verjetno ne bodo več potrebovali cepljenja proti covidu 19, starejši in ranljivejši pa naj bi se proti temu vsako leto cepili podobno, kot se zdaj cepijo proti gripi. O omikronu po njegovi oceni še ne vedo veliko. Sicer so nekateri znaki, da bi lahko bila nekoliko blažja od prejšnjih različic, in močno upa, da se bo izkazalo, da je vsaj nekoliko manj nevarna. Njeno hitrejše širjenje je po njegovem mnenju v precejšnji meri tudi posledica tega, da ta oblika virusa že ustvarjena protitelesa v človekovem telesu nevtralizira in skoraj resetira ter tako lahko vnovič okuži vso populacijo. Po njegovih besedah lahko okužba s koronavirusom pri necepljenih povzroči veliko hujše bolezenske posledice kot pri cepljenih ljudeh. Zaupa tudi mnenju pediatrov, da je smiselno cepljenje otrok.
Ker naj bi bil pri okužbi proti različici omikron najučinkovitejši tretji oz. t. i. poživitveni odmerek cepiva, je dejal, da je to veljalo že za različico delta. Izkazalo se je tudi, da je ena od pomembnih stvari to, da daljši razmik med drugim in tretjim odmerkom cepiva dejansko omogoči, da v telesu pride do večjega števila protiteles oz. zorenja imunskega odziva. Kakovost protiteles je večja tudi zaradi daljše selekcije v bezgavkah.
Pri omikronu je sicer problematično, ker ima ta oblika veliko število mutacij ravno na virusni bodici, prek katere se virus poveže s protitelesi in jih skuša nevtralizirati. Sicer pa kljub temu, da ima virus veliko mutacij, pri cepljenih v telesu ostanejo še protitelesa, ki se veliko slabše povezujejo z virusom. Če posameznik dobi tretji odmerek cepiva, se po Jeralovem mnenju raven protiteles dvigne za 100-krat, tako da naj bi bila po tretjem odmerku zaščita pred okužbo približno 75-odstotna.
Sicer pa Jerala meni, da je raven protiteles visoka tudi po približno dveh tednih od drugega cepljenja, kar pomeni, da cepljeni z le enim ali dvema odmerkoma dobijo nekaj prednosti pred virusom. Tudi če gre za le en teden, bo imelo telo nekaj časa, da vzpostavi imunski sistem, ki sicer ne bo dovolj dober za popolno zaščito proti bolezni, lahko pa bo predstavljala razliko med blago ali resno obliko bolezni, ki terja zdravljenje v intenzivni negi.
Knjižnica Mirana Jarca je pogovor z Jeralo pripravila v organizaciji splošnih knjižnic Dolenjske, Bele krajine in Posavja, posnetek pogovora pa so predvajali v sredo.
