MONOGRAFIJA
Končno Zgodovina Ljubljane!
Naše glavno mesto je dobilo prvo vseobsegajočo monografijo o zgodovini od pradavnine do danes.
Odpri galerijo
V monografiji so obdelana vsa zgodovinska obdobja od koliščarjev naprej. FOTO: JANEZ PETKOVŠEK
Knjiga s preprostim naslovom Zgodovina Ljubljane je na prodaj v trgovini Mestnega muzeja nasproti Križank. Čeprav je za zdaj na voljo le v slovenskem jeziku in na prevode v tuje jezike še čaka, pa je med številnimi spominki in knjigami v tamkajšnjih vitrinah zagotovo eno najprimernejših (novoletnih) daril.
Resda stane 34 evrov, a je na področju strokovne literature nekaj posebnega. Simbolno namreč zaokrožuje skoraj stoletno prizadevanje različnih strokovnjakov in institucij, da bi pripravili vsebinsko celovit pregled zgodovine našega glavnega mesta. Monografijo so pod uredniško taktirko kustosinje Mojce Ferle in uredniškega odbora (kustosi Blaž Vurnik, Irena Žmuc in Bernarda Županek) napisali avtorji različnih humanističnih strok.
Od leta 1955 je bilo več poskusov, da bi prvemu delu z naslovom Zgodovina Ljubljane, geologija in arheologija sledilo nadaljevanje, a objavili so le nekaj člankov in publikacij. Leta 1979 so ustanovili celo Zgodovinsko društvo Ljubljana, da bi pospešili izdajo zgodovine mesta. Resnejši poskus je bil leta 1983, ko so Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana, Zgodovinsko društvo Ljubljana in Inštitut za zgodovino delavskega gibanja izvedli strokovno posvetovanje.
Rezultat je bila knjiga Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monografijo (Kronika, 1984). A obdelanih je bilo le nekaj drobcev iz zgodovine mesta, nato pa je delo zastalo vse do leta 2016, ko je zamisel o vseobsegajoči knjigi zgodovine Ljubljane dozorela ob postavitvi nove stalne muzejske razstave z naslovom Ljubljana. Zgodovina. Mesto.
Pred dvema tednoma je v nakladi 1000 izvodov torej le izšla poljudnoznanstvena monografija, ki jo je napisalo deset kustosov Mestnega muzeja Ljubljana (arheologi, zgodovinarji, etnologinja in umetnostne zgodovinarke) Bernarda Županek, Martin Horvat, Irena Šinkovec, Blaž Vurnik, Janez Polajnar, Irena Žmuc, Mojca Ferle, Barbara Savenc, Ana Pokrajac Iskra in Ana Porok. Uvodno poglavje o geostrateškem položaju Ljubljane pa sta prispevala sodelavca Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU Primož Gašperič in Matija Zorn.
Namenjena je najširši javnosti in ponuja jasno in pregledno zgodovino mesta – od poselitve ljubljanskega prostora v prazgodovini, torej od koliščarjev, do Emone (žal v njej še ni obdelano rimsko grobišče s številnimi sarkofagi na Gosposvetski), pa srednjega in novega veka ter vse do oblikovanja sodobnega mesta pod taktirkami Jožeta Plečnika, župana Ivana Hribarja in drugih pomembnežev 19. in 20. stoletja.
Pisana je nazorno, razumljivo in privlačno za vse, ki jih preteklost zanima bolj poglobljeno. Daljša kronološka besedila zgodovinskih obdobij pa dopolnjujejo številne fotografije izkopavanj, novejša spoznanja in zanimivosti.
Knjiga o zgodovini Ljubljane je na prodaj le v Mestnem muzeju. FOTO: JANEZ PETKOVŠEK
Resda stane 34 evrov, a je na področju strokovne literature nekaj posebnega. Simbolno namreč zaokrožuje skoraj stoletno prizadevanje različnih strokovnjakov in institucij, da bi pripravili vsebinsko celovit pregled zgodovine našega glavnega mesta. Monografijo so pod uredniško taktirko kustosinje Mojce Ferle in uredniškega odbora (kustosi Blaž Vurnik, Irena Žmuc in Bernarda Županek) napisali avtorji različnih humanističnih strok.
Leta in leta priprav
Od leta 1955 je bilo več poskusov, da bi prvemu delu z naslovom Zgodovina Ljubljane, geologija in arheologija sledilo nadaljevanje, a objavili so le nekaj člankov in publikacij. Leta 1979 so ustanovili celo Zgodovinsko društvo Ljubljana, da bi pospešili izdajo zgodovine mesta. Resnejši poskus je bil leta 1983, ko so Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana, Zgodovinsko društvo Ljubljana in Inštitut za zgodovino delavskega gibanja izvedli strokovno posvetovanje.
Rezultat je bila knjiga Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monografijo (Kronika, 1984). A obdelanih je bilo le nekaj drobcev iz zgodovine mesta, nato pa je delo zastalo vse do leta 2016, ko je zamisel o vseobsegajoči knjigi zgodovine Ljubljane dozorela ob postavitvi nove stalne muzejske razstave z naslovom Ljubljana. Zgodovina. Mesto.
1000 izvodov knjige je za zdaj na voljo le v slovenščini.
Pred dvema tednoma je v nakladi 1000 izvodov torej le izšla poljudnoznanstvena monografija, ki jo je napisalo deset kustosov Mestnega muzeja Ljubljana (arheologi, zgodovinarji, etnologinja in umetnostne zgodovinarke) Bernarda Županek, Martin Horvat, Irena Šinkovec, Blaž Vurnik, Janez Polajnar, Irena Žmuc, Mojca Ferle, Barbara Savenc, Ana Pokrajac Iskra in Ana Porok. Uvodno poglavje o geostrateškem položaju Ljubljane pa sta prispevala sodelavca Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU Primož Gašperič in Matija Zorn.
Namenjena je najširši javnosti in ponuja jasno in pregledno zgodovino mesta – od poselitve ljubljanskega prostora v prazgodovini, torej od koliščarjev, do Emone (žal v njej še ni obdelano rimsko grobišče s številnimi sarkofagi na Gosposvetski), pa srednjega in novega veka ter vse do oblikovanja sodobnega mesta pod taktirkami Jožeta Plečnika, župana Ivana Hribarja in drugih pomembnežev 19. in 20. stoletja.
Zaokrožuje skoraj stoletno prizadevanje različnih strokovnjakov in institucij.
Pisana je nazorno, razumljivo in privlačno za vse, ki jih preteklost zanima bolj poglobljeno. Daljša kronološka besedila zgodovinskih obdobij pa dopolnjujejo številne fotografije izkopavanj, novejša spoznanja in zanimivosti.
