NOVA VLADA?
Končno znano: Šarca za mandatarja, Židana za predsednika
Peterica strank bo v sredo vložila kandidaturo Šarca za mandatarja, Židana predlagajo za predsednika DZ.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Prvak LMŠ Marjan Šarec je po pogovorih s predstavniki strank SD, SMC, SAB, DeSUS in Levca razkril, da so dogovorili, da bo peterica strank v sredo v DZ vložila njegovo kandidaturo za mandatarja. Obenem bodo predlagali, naj predsednik DZ postane prvak SD Dejan Židan, kar je manjše presenečenje, saj je doslej veljalo, da si to mesto želi premier v odhajanju Miro Cerar.
»Glede na to, da v prvem krogu ni imel nihče poguma storiti tega koraka, bo peterica strank v drugem krogu vložila kandidaturo za mandatarja,« je po večurnih pogovorih dejal Šarec. »Prav je, da damo na mizo, kar smo se dogovorili, se pravi, da vložimo kandidaturo in presekamo gordijski vozel, ki že celo poletje visi nad nami in storimo ta korak. Kdor bo to vlado podprl, pomeni, da je resen, kdor je pač ne bo, bo s tem pokazal, da nima resnih namenov,« je navedel Šarec, ki pričakuje, da bo v ponedeljek seja DZ, na kateri bo izvoljen mandatar in novi predsednik DZ. Šarec ob tem pričakuje tudi podporo Levice.
Šarec je povedal še, da so pregledali tudi protokol o zunajkoalicijskem sodelovanju, ki ga je predlagala Levica po tistem, ko se je svet njihove stranke odločil, da v Šarčevo vlado ne vstopi. Predsednik LMŠ je razkril, da bodo morda protokol morali še kaj usklajevati, a »noben od teh dokumentov ni takšen, da ne bi dovoljeval teh korakov, ki sem jih omenjal«.
Po neuradnih informacijah so v Levici predlagali, da bi imele stranke vsake tri mesece koordinacijo, na kateri bi dorekle projekte, pri katerih bi sodelovali. Pri tem bi bila Levica nosilka najmanj enega projekta. Za izvajanje projektov bi bile po predlogu Levice pristojne delovne skupine, v katerih bi sodelovali predstavniki vlade in Levice, ministrstva pa bi zagotavljala vse zahtevane informacije. Proračun in rebalans bi na delovni skupini uskladili vsaj štiri mesece pred obravnavo v DZ, izogibali pa bi se vlaganju interpelacij zoper ministre oziroma vlado.
»Glede na to, da v prvem krogu ni imel nihče poguma storiti tega koraka, bo peterica strank v drugem krogu vložila kandidaturo za mandatarja,« je po večurnih pogovorih dejal Šarec. »Prav je, da damo na mizo, kar smo se dogovorili, se pravi, da vložimo kandidaturo in presekamo gordijski vozel, ki že celo poletje visi nad nami in storimo ta korak. Kdor bo to vlado podprl, pomeni, da je resen, kdor je pač ne bo, bo s tem pokazal, da nima resnih namenov,« je navedel Šarec, ki pričakuje, da bo v ponedeljek seja DZ, na kateri bo izvoljen mandatar in novi predsednik DZ. Šarec ob tem pričakuje tudi podporo Levice.
Židan: Mesto predsednika DZ ni bil pogoj SD
Židan je potrdil, da je pripravljen kandidirati za predsednika DZ, hkrati pa je poudaril, da je bila to odločitev petih strank, torej poleg SD še LMŠ, SMC, SAB in DeSUS in da to ni bil pogoj, ki bi ga postavila SD za sodelovanje v vladi Šarca.
Židan je dejal, da so v SD večkrat spomnili na v preteklosti večkrat uveljavljeno prakso, da je mesto predsednika DZ pripadalo drugi največji vladni stranki. A so tudi ves čas poudarjali, da pri tem ne vztrajajo, ker je zanje pomembnejše oblikovanje vlade.
Podrobnosti o tem, kako je prišlo do kandidature, ne razkriva, saj pravi, da so se o tem pogovarjali za zaprtimi vrati. Je pa ponovil, da gre za predlog petorčka in dodal, da si želi, da bi ga podprla tudi Levica.
V torek se bo sestalo tudi predsedstvo SD, na katerem bodo članom predstavili dogovorjeno partnersko pogodbo, kot se po novem imenuje koalicijska pogodba, pa tudi predlog protokola o sodelovanju šestih strank z Levico, ki ga morajo sicer v torek še do konca uskladiti. »Želim, da stranka to podpre v tej fazi in se odloči, da je to primerno gradivo za obravnavo na zborih članov, ki jih moramo izpeljati predvidoma v naslednjem tednu ali dveh,« je dodal Židan.
NSi čaka naslednje poteze peterčka
V NSi bodo počakali, da peterček povleče naslednje poteze pri oblikovanju koalicije. »Zadeve ne bomo komentirali, dokler ne bodo izvršena dejstva in v DZ vložene kandidature,« so se odzvali na napoved predloga, da mesto predsednika DZ, ki ga trenutno zaseda prvak NSi Matej Tonin, prevzame Židan.
Židan je potrdil, da je pripravljen kandidirati za predsednika DZ, hkrati pa je poudaril, da je bila to odločitev petih strank, torej poleg SD še LMŠ, SMC, SAB in DeSUS in da to ni bil pogoj, ki bi ga postavila SD za sodelovanje v vladi Šarca.
Židan je dejal, da so v SD večkrat spomnili na v preteklosti večkrat uveljavljeno prakso, da je mesto predsednika DZ pripadalo drugi največji vladni stranki. A so tudi ves čas poudarjali, da pri tem ne vztrajajo, ker je zanje pomembnejše oblikovanje vlade.
Podrobnosti o tem, kako je prišlo do kandidature, ne razkriva, saj pravi, da so se o tem pogovarjali za zaprtimi vrati. Je pa ponovil, da gre za predlog petorčka in dodal, da si želi, da bi ga podprla tudi Levica.
V torek se bo sestalo tudi predsedstvo SD, na katerem bodo članom predstavili dogovorjeno partnersko pogodbo, kot se po novem imenuje koalicijska pogodba, pa tudi predlog protokola o sodelovanju šestih strank z Levico, ki ga morajo sicer v torek še do konca uskladiti. »Želim, da stranka to podpre v tej fazi in se odloči, da je to primerno gradivo za obravnavo na zborih članov, ki jih moramo izpeljati predvidoma v naslednjem tednu ali dveh,« je dodal Židan.
NSi čaka naslednje poteze peterčka
V NSi bodo počakali, da peterček povleče naslednje poteze pri oblikovanju koalicije. »Zadeve ne bomo komentirali, dokler ne bodo izvršena dejstva in v DZ vložene kandidature,« so se odzvali na napoved predloga, da mesto predsednika DZ, ki ga trenutno zaseda prvak NSi Matej Tonin, prevzame Židan.
Šarec je povedal še, da so pregledali tudi protokol o zunajkoalicijskem sodelovanju, ki ga je predlagala Levica po tistem, ko se je svet njihove stranke odločil, da v Šarčevo vlado ne vstopi. Predsednik LMŠ je razkril, da bodo morda protokol morali še kaj usklajevati, a »noben od teh dokumentov ni takšen, da ne bi dovoljeval teh korakov, ki sem jih omenjal«.
Če ne bo sporazuma, ne bo vlade
Prepričan je, da bo sporazum o partnerstvu podpisan v doglednem času. Če podpisa pod ta sporazum na koncu ne bo, pa tudi vlade ne bo, je dejal Šarec. Ob tem je ponovil, da ima peterica strank resne namene, »mi želimo priti do te vlade«. Kadrovskega razreza bodoče vlade še niso določili, razen torej predloga za predsednika DZ, ker se jim po Šarčevih navedbah »zdi tako prav«.Medtem sta se danes na neformalnem pogovoru srečala tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik DZ Matej Tonin. Glede iskanja mandatarja sta ugotovila, da zaenkrat ni razlogov za vnovična formalna posvetovanja Pahorja z vodji poslanskih skupin.
Po neuradnih informacijah so v Levici predlagali, da bi imele stranke vsake tri mesece koordinacijo, na kateri bi dorekle projekte, pri katerih bi sodelovali. Pri tem bi bila Levica nosilka najmanj enega projekta. Za izvajanje projektov bi bile po predlogu Levice pristojne delovne skupine, v katerih bi sodelovali predstavniki vlade in Levice, ministrstva pa bi zagotavljala vse zahtevane informacije. Proračun in rebalans bi na delovni skupini uskladili vsaj štiri mesece pred obravnavo v DZ, izogibali pa bi se vlaganju interpelacij zoper ministre oziroma vlado.