Konradovih 200 starih sort

Na Jelovškovi domačiji v Andražu nad Polzelo neguje sadni vrt Konrad Brunšek. Pred 30 leti se je odločil, da bo poskušal obnoviti bogastvo starih sort, ki so nekdaj uspevale po andraških gričih. To mu je uspelo v polni meri, saj je v njegovem sadovnjaku okrog 200 različnih sort jabolk in hrušk.

Nasad je zanj sprostitev, saj ga vsak dan obiskuje in spremlja dogajanje v njem.

Ob sprehodu po njem, po jutranjih opravilih v hlevu, si napolni dušo in sprosti duha. Ker letos zaradi epidemije ni bilo festivala jabolk, ki ga imajo v Andražu že nekaj let, je Konrad v stari kašči iz leta 1810 zbral 70 starih sort jabolk in nekaj novih sort hrušk, da lahko opazuje njihovo vzdržljivost in odpornost proti skladiščnim boleznim. Pa tudi kako se s skladiščenjem v prostorih brez hladilnice spreminjata barva in okus. Sicer pa so Brunškovi vse sadje skrbno obrali. Nekaj so ga posušili za krhlje, nekaj predelali v jabolčnik, nekaj pa prihranili za ozimnico in žganjekuho.

»Glede na vremenske razmere je bila letošnja letina zelo dobra, povrhu vsega pa je sadje bilo zelo kakovostno in zdravo, saj ni bilo prisotnih bolezni, kot so škrlup, plesen ali kaj drugega,« je povedal Konrad.

Kleni Savinjčan pa ne ohranja samo starih sort jablan in hrušk, temveč je tudi zbiratelj dokumentov ter predmetov, ki tvorijo etnološko zbirko neprecenljive vrednosti. Brunškova ali Jelovškova domačija, ki izvira že iz 15. stoletja, je dejansko nekakšen etnopark, muzej na prostem, na ogled vsem obiskovalcem.

Na posestvu, velikem okrog šest hektarjev zemlje, poleg stanovanjske hiše stojijo še kozolec toplar iz leta 1801, gospodarsko poslopje iz leta 1896 ter kašča iz leta 1810 s staro opremo in obnovljena v prvotni podobi. Ob zbirki starih predmetov je Konrad uredil knjižnico s starim pohištvom, knjigami, revijami in listinami o rodbini, kraju, ljudeh in dogodkih.

»Moja skrb za ohranjanje dediščine izvira od mojega starega očeta. Moj ate je padel v partizanih, zato me je od malega poleg mame vzgajal stari ata. On je bil slep in jaz sem bil njegove oči in njegova desna roka. Vse, kar je vedel, je hotel prenesti name, hkrati pa me je naučil spoštovanja do dediščine. Stare predmete iz rabe je shranil in tudi ni dovolil, da bi se z njimi igrali ali jih zavrgli. Tu so še vsi pripomočki in stroji, s katerimi sem jaz delal od otroških let. V vsak predmet je vtkana moja duša, neka zgodba domačije in vseh nas,« poudari sogovornik, ki je zaradi dejavnosti v za dobro skupnosti od leta 2015 tudi častni občan Občine Polzela.

Konrad Brunšek nesebično širi med ljudi svoje bogato znanje o sadjarstvu in kulturni dediščini. Leta 2012, denimo, je vodil projekt Levstikovi dnevi o Milošu Mihajlu Levstiku, ki je v Andražu deloval kot učitelj in sadjar. Konrad je tudi med pobudniki smučarskih skokov in ženskega rokometa v Andražu ter igralec v številnih ljudskih igrah in njihov režiser. Kot velik ljubitelj knjig je bil prostovoljno knjižničar v krajevni knjižnici. Zasnoval je tradicionalno prireditev Družina poje in jo sedem let tudi vodil.


Poleg tega je Konrad tudi skrben kronist, med drugim je zbral tudi dokumente o strmoglavljenju ameriškega bombnika nad Andražem med drugo svetovno vojno, 19. marca 1944 je življenje izgubilo osem članov posadke, dva pa so Nemci ujeli. »Jaz sem bil takrat star dobri dve leti in se tega ne spominjam, sem se pa z veseljem lotil raziskovanja in pridobil tudi kopijo originalne listine z imeni in priimki takratne posadke strmoglavljenega letala. Tudi moja mama in ata sta šla na hrib gledat avion, preden je strmoglavil. Le pet metrov od njiju je na tla padlo krilo aviona, ki bi ju lahko ubilo, če bi ju zadelo,« pove Konrad. Prav na podlagi njegovih poizvedovanj so postavili spominsko ploščo pri pokopališču z imeni vseh članov posadke.