TURISTIČNA TRIBUNA
Koper je glava Istre
Zmagovalna destinacija evropske odličnosti. Eden v Sloveniji je bil Koper, ki paleto različnih kulturnih vsebin, dejavnosti in ustanov odlično združuje v kakovostno turistično ponudbo.
Odpri galerijo
Evropske destinacije odličnosti iz vseh sodelujočih držav Evropske unije, med katerimi je tudi Koper, so se zbrale v Bruslju na uradni podelitvi nagrad ob koncu projekta. Ob spomladanskem izidu novih znamk je Pošta Slovenije z izdajo obeležila tudi Koper, lansko evropsko destinacijo odličnosti Eden.
»Slovenija je edina država v Evropi, ki svoje zmagovalne destinacije predstavlja na znamkah,« pravi etnolog dr. Janez Bogataj in dodaja, da se je leta 2007 v Evropski uniji začela oblikovati mreža Eden – evropske destinacije odličnosti: »Njen namen je povezati vse tiste kraje in okolja v Evropi, ki svoja turistična prizadevanja dosledno usklajujejo z vzdržnimi (trajnostnimi) okoljskimi, kulturnimi in družbenimi vsebinami in niso preobremenjena s čezmernim turističnim obiskom. V ta namen v posameznih evropskih državah vsaki dve leti poteka izbor za finalistke in zmagovalne destinacije, vedno na določeno tematiko. Slovenija zelo uspešno sodeluje v tem tekmovanju in oblikovanju mreže od leta 2008.«
Bogataj pravi, da je bila tematika tekmovanja lani Kultura in turizem – torej poudarek na enem od temeljnih motivov siceršnjega turističnega prizadevanja v svetu, saj sta kultura s kulturno dediščino in gastronomija s kulinariko vodilna motiva potujočega človeštva. »Zmagovalna destinacija Eden v Sloveniji je bil Koper, ki odlično združuje paleto različnih kulturnih vsebin, dejavnosti in ustanov v kakovostno turistično ponudbo,« še pove etnolog. »Poleg zmagovalnega Kopra so se med finalistke tekmovanja uvrstili še Slovenske Konjice, Kras, Radovljica in Ptuj.«
Koper, italijansko Capodistria, slovensko glava Istre, je šesto največje mesto v Sloveniji in z več kot 25.300 prebivalci največje ob obali. Je upravno središče Mestne občine Koper, sedme po površini največje in četrte po skupnem številu prebivalcev najbolj naseljene občine v Sloveniji. Mesto ima dva uradna jezika, poleg državnega jezika slovenščine tudi italijanščino, ki je obvezni predmet v koprskih osnovnih in srednjih šolah, saj mesto leži na dvojezičnem območju na meji z Italijo. Ob mestu je mednarodno tovorno pristanišče Luka Koper, edino v Sloveniji.
Koper ima izjemno kulturno dediščino, ki jo lahko spoznamo na številnih trgih. Titov trg je središče starega mesta in stičišče glavnih mestnih prometnic ter eden najlepših mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. V drugi polovici 15. stoletja so na njem zgradili glavne stavbe, ki ga obkrožajo, to so Pretorska palača, Loža, Armeria (orožarna), Foresteria (prenočišča) in stolnica Marijinega vnebovzetja. Na Prešernovem trgu je Da Pontejev vodnjak iz leta 1666. Zasnova trga Brolo izhaja iz urbanizma, ki je bil značilen za beneška mesta. Ob robovih trga se je strnila vrsta pomembnih ustanov in stavb.
Vsa talna površina trga je bila zbiralnik vode, ki se je stekala v veliko cisterno. Ostanek te funkcije sta dva klesana vodnjaka. Zdajšnjo podobo je trgu dalo obdobje baroka. Ribiški trg se je nekoč odpiral v majhno ograjeno pristanišče, zdaj ga zapirajo skladišča koprskega pristanišča. Na trg se stekajo ozke ulice z vrsto romanskih hiš z beneškogotskimi pročelji. V tem delu sta samostan in cerkev iz 16. in 17. stoletja. Omeniti velja še Gramscijev trg. V gotski hiši, ki je dobro ohranila nekdanje slogovne značilnosti, so uredili etnološko muzejsko zbirko. Razstavljeni so značilna kmečka in meščanska stanovanjska oprema, predmeti in orodje za vsakdanjo rabo. Carpacciov trg nosi ime po slikarju Vittoreju Carpacciu. Ob trgu je njegova hiša iz 14. stoletja. Lanski nosilec naslova evropske destinacije odličnosti se ponaša še z vrsto palač ter cerkva in samostanov.
Vsa talna površina trga je bila zbiralnik vode, ta se je stekala v veliko cisterno.
»Slovenija je edina država v Evropi, ki svoje zmagovalne destinacije predstavlja na znamkah,« pravi etnolog dr. Janez Bogataj in dodaja, da se je leta 2007 v Evropski uniji začela oblikovati mreža Eden – evropske destinacije odličnosti: »Njen namen je povezati vse tiste kraje in okolja v Evropi, ki svoja turistična prizadevanja dosledno usklajujejo z vzdržnimi (trajnostnimi) okoljskimi, kulturnimi in družbenimi vsebinami in niso preobremenjena s čezmernim turističnim obiskom. V ta namen v posameznih evropskih državah vsaki dve leti poteka izbor za finalistke in zmagovalne destinacije, vedno na določeno tematiko. Slovenija zelo uspešno sodeluje v tem tekmovanju in oblikovanju mreže od leta 2008.«
Bogataj pravi, da je bila tematika tekmovanja lani Kultura in turizem – torej poudarek na enem od temeljnih motivov siceršnjega turističnega prizadevanja v svetu, saj sta kultura s kulturno dediščino in gastronomija s kulinariko vodilna motiva potujočega človeštva. »Zmagovalna destinacija Eden v Sloveniji je bil Koper, ki odlično združuje paleto različnih kulturnih vsebin, dejavnosti in ustanov v kakovostno turistično ponudbo,« še pove etnolog. »Poleg zmagovalnega Kopra so se med finalistke tekmovanja uvrstili še Slovenske Konjice, Kras, Radovljica in Ptuj.«
Od 2007. se oblikuje mreža evropske destinacije odličnosti.
Koper, italijansko Capodistria, slovensko glava Istre, je šesto največje mesto v Sloveniji in z več kot 25.300 prebivalci največje ob obali. Je upravno središče Mestne občine Koper, sedme po površini največje in četrte po skupnem številu prebivalcev najbolj naseljene občine v Sloveniji. Mesto ima dva uradna jezika, poleg državnega jezika slovenščine tudi italijanščino, ki je obvezni predmet v koprskih osnovnih in srednjih šolah, saj mesto leži na dvojezičnem območju na meji z Italijo. Ob mestu je mednarodno tovorno pristanišče Luka Koper, edino v Sloveniji.
Koper ima izjemno kulturno dediščino, ki jo lahko spoznamo na številnih trgih. Titov trg je središče starega mesta in stičišče glavnih mestnih prometnic ter eden najlepših mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. V drugi polovici 15. stoletja so na njem zgradili glavne stavbe, ki ga obkrožajo, to so Pretorska palača, Loža, Armeria (orožarna), Foresteria (prenočišča) in stolnica Marijinega vnebovzetja. Na Prešernovem trgu je Da Pontejev vodnjak iz leta 1666. Zasnova trga Brolo izhaja iz urbanizma, ki je bil značilen za beneška mesta. Ob robovih trga se je strnila vrsta pomembnih ustanov in stavb.
Vsa talna površina trga je bila zbiralnik vode, ki se je stekala v veliko cisterno. Ostanek te funkcije sta dva klesana vodnjaka. Zdajšnjo podobo je trgu dalo obdobje baroka. Ribiški trg se je nekoč odpiral v majhno ograjeno pristanišče, zdaj ga zapirajo skladišča koprskega pristanišča. Na trg se stekajo ozke ulice z vrsto romanskih hiš z beneškogotskimi pročelji. V tem delu sta samostan in cerkev iz 16. in 17. stoletja. Omeniti velja še Gramscijev trg. V gotski hiši, ki je dobro ohranila nekdanje slogovne značilnosti, so uredili etnološko muzejsko zbirko. Razstavljeni so značilna kmečka in meščanska stanovanjska oprema, predmeti in orodje za vsakdanjo rabo. Carpacciov trg nosi ime po slikarju Vittoreju Carpacciu. Ob trgu je njegova hiša iz 14. stoletja. Lanski nosilec naslova evropske destinacije odličnosti se ponaša še z vrsto palač ter cerkva in samostanov.