Koprska Marjetica rešuje ljubljanske kaktuse

Zgodba o selitvi rastlin iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani na toplo v Koper je že jesenska stalnica. »Že četrto leto zapored smo svojo veliko zbirko sredozemskih rastlin selili v rastlinjake Marjetice Koper, ki nam je edina lahko zagotovila prezimovanje v zanje normalnih razmerah. A to veliko stane, predvsem pa je tak prevoz v velikih kontejnerskih tovornjakih s prikolico za rastline težava tudi, ker jih je treba krajšati, da gredo na kamione. Še zlasti je to slabo za kakteje, ki so v vrtu že vse od leta 1955 in tega ne prenašajo najbolje,« je razložil direktor botaničnega vrta dr. Jože Bavcon, medtem ko si je ogledoval kaktus, ki se je med prevozom poškodoval.

Marjetica daje streho, vendar ne zastonj.

In za kakšne rastline gre? Bavcon odgovarja, da so vse te pridobili z izmenjavo z različnimi botaničnimi vrtovi po Evropi in svetu. Velika večina jih je bila vzgojena iz semen. »Za to imamo nesporne dokaze. V vrtu namreč obstajajo stare datoteke z njihovo sledljivostjo, kar pomeni, da natančno vemo, od kje izvirajo. Poleg tega so tukaj seveda donacije rastlin, ki so novejšega izvora. V zbirki, ki smo jo prepeljali na drugi konec Slovenije, je tudi bogata zbirka biologa Sava Breliha, ki je imel staro zbirko kaktusov, debelolistnic in mlečkov.«

Zbirka kaktusov je iz leta 1955.

Tako je že štiri leta ...

Evropa gradi, Slovenija podira

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je leta 2020 praznoval 210-letnico obstoja in rednega delovanja, pomembnega poslanstva na področju biodiverzitete. »Takrat se je govorilo, da je že čas za nov botanični vrt, čez tri dni pa smo dobili elektronsko sporočilo, da moramo vse rastline odstraniti, ker bodo porušili rastlinjak. Botanični vrt Univerze v Ljubljani je ob 210-letnici svojega delovanja dobil 'najlepše darilo',« je še pojasnil direktor Bavcon. »Porušili so mu rastlinjak in vhodni objekt na novi lokaciji na Večni poti. Tam je vrt predviden že od leta 1974. Še neamortizirane objekte, to je rastlinjak in vhodni objekt, poudarjam zelo lep objekt, ki je bil lepo umeščen v prostor, je zamenjala megalomanska stavba, ki je zdaj zgrajena z EU-sredstvi, vrt pa je izgubil vse prostore, namenjene njemu, ki so bili zgrajeni z davkoplačevalskim denarjem. Res je skoraj neverjetno, da se v dobi, ko govorimo o zmanjšanju biodiverzitete, najstarejši posvetni ustanovi, ki se z biodiverziteto zdaj ukvarja že 213 let, krči možnost za napredek.« Kar se dogaja z botaničnim vrtom, je nacionalna katastrofa, poudarja Bavcon.

Direktor botaničnega vrta dr. Jože Bavcon je kritičen do države.

»Že 213 let stara ustanova se mora sama boriti, da rastline sploh preživijo. V Evropi botanični vrtovi širijo svoje rastlinjake, ker je covid-19 še kako pokazal pomen botaničnih vrtov, pri nas pa se vrt še vedno bori za svoje preživetje. Vrt so začeli podirati, po 32 letih samostojne države pa še nima urejenega ne financiranja ne kadrov,« je oster dr. Jože Bavcon. »Res je sramotno, da fakulteta v vseh teh letih najstarejši matični ustanovi ni znala in ni hotela zagotoviti tega, kar vrtu pripada.«

Direktor Botaničnega vrta v Ljubljani je opozoril še na pomembno dejstvo: »V posmeh vsem univerzitetnim botaničnim vrtovom po Evropi so ljubljanskega postavili kot profitni center znotraj biotehnične fakultete. Dejstvo je, da vrtovi niso profitne organizacije, od države dobijo zgolj tretjino sredstev, dve tretjini pa jih pridobimo na trgu. Tako je bilo pred epidemijo covida-19, zdaj na trgu ustvarimo le tretjino sredstev. Če ne bi bilo tržne dejavnosti, bi naš botanični vrt prav gotovo že propadel.«

Kaktus se je med prevozom poškodoval.