Korak bliže subvencioniranju skrajšanega delovnega časa
V torek so člani odbora o predlogu zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 razpravljali 14 ur, včeraj še tri in pol.
Odpri galerijo
Janez Janša. FOTO: Leon Vidic, Delo
Odbor državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je v nadaljevanju torkove maratonske seje dokončal obravnavo predloga tretjega protikoronskega zakona, v katerega je vlada vgradila za milijardo evrov ukrepov, s katerimi naj bi po epidemiji novega koronavirusa gospodarstvu pomagali, da se ponovno zažene.
V torek so člani odbora o predlogu zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 razpravljali 14 ur, danes še tri in pol. Zdaj je zakonsko besedilo pripravljeno, da ga bo lahko državni zbor potrjeval na petkovi izredni seji.
S sprejemom zakona se mudi, saj se veljavni ukrepi za pomoč ob epidemiji z 31. majem iztekajo. »Zakon bo kot logično nadaljevanje prvih dveh protikoronskih zakonov nudil prepotrebno in izjemno dragoceno podporo prebivalstvu, gospodarstvu in trgu dela v razmerah, ko se bo epidemija z 31. majem zaključila,« je v torek dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj.
Delodajalci si želijo tudi podaljšanje sedanjega ukrepa subvencioniranja čakanja na delo, vendar bo to v mesecu juniju veljalo le še za panogo turizma in gostinstva ter z njo povezane dejavnosti. Katere so te dejavnosti, je odbor natančno določil z dopolnilom koalicije, med njimi pa so tudi organiziranje razstav, specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost ter umetniško uprizarjanje.
»Oba ukrepa sta usmerjena v ohranitev čim večjega števila delovnih mest,« je o subvencioniranju skrajšanega delovnega časa in podaljšanju subvencioniranja čakanja na delo dejal minister.
Turistične bone bodo prejele osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji na dan 13. marca 2020, in sicer rojene do vključno leta 2002 v višini 200 evrov, mlajše pa v višini 50 evrov. »Vlada računa, da bo ta vloženi denar prinesel multiplikativni učinek,« je povedal minister. Pričakovati namreč je, da bodo prejemniki bonov poleg nočitve koristili še druge storitve.
V skladu s sprejetim dopolnilom koalicije bodo turistični boni prenosljivi med sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena, torej od starih staršev prek otrok do vnukov, med zakonci oziroma zunajzakonskimi partnerji ter med otroki in njihovimi zakonitimi zastopniki. Koristiti jih bo mogoče do konca leta.
Nekateri poslanci opozicije so predlagali, naj bo vlada pri določitvi vrednosti bonov bolj ambiciozna, drugi pa, naj se prejemnikom omogoči izplačilo vrednosti v denarju ali pa razširi krog ponudnikov storitev, pri katerih jih bo mogoče koristiti.
Odbor je vse te predloge zavrnil, podprl pa je dopolnilo koalicije, s katerim se bolj natančno določa, v katere nastanitvene obrate bo mogoče z bonom iti na kratek dopust. To so hoteli, počitniški domovi, turistične kmetije, zasebne sobe, planinski domovi, mladinska prenočišča, kampi in druge nastanitve za krajši čas.
Do kriznega dodatka, ki ga je za različne skupine državljanov uvedel prvi protikoronski zakon, bodo zdaj upravičeni tudi vpoklicani pripadniki civilne zaščite. Novi upravičenci so tudi zasebni izvajalci institucionalnega varstva in pomoči družini na domu.
S ciljem pospešiti investicije je vlada v predlogu tretjega protikoronskega zakona predvidela podaljšanje ukrepov na področju gradbene zakonodaje, s katerimi se je v začetku maja zaostrilo pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij pri postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. V opoziciji so poskušali ta člen črtati, čemur so namenili velik del torkove seje, a jim ni uspelo.
Organizatorji športnih prireditev, ki teh zaradi epidemije niso mogli izvesti, bodo lahko imetnikom vstopnice izdali vrednotnico v enaki vrednosti. Opoziciji je pri tem skoraj uspelo, da bi enako veljalo tudi za koncertne in kulturne prireditve.
Vlada namerava po tem zakonu tudi pregledati neposredne tuje naložbe, ali morda ne predstavljajo grožnje varnosti oziroma javnemu redu. Pregled naj bi se izvajal med letošnjim oktobrom in sredino leta 2023.
Soniboj Knežak (SD) je opozoril na kratkotrajnost ukrepov, ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa bo namreč po predlogu veljal najdlje do konca tega leta, subvencioniranje čakanja na delo pa se za določene dejavnosti podaljšuje le za mesec dni. »Glavne težave nas še čakajo,« je menil.
Ker naj bi prva dva protikoronska zakona ne dosegla svojega namena ravno zato, ker se je hitelo s postopkom sprejemanja, so v Levici uvodoma vztrajali, naj se obravnavo preloži za nekaj dni. Odbor je ta predlog zavrnil, seja se je nadaljevala, v opoziciji pa so se odzvali z dolgotrajnim predstavljanjem svojih stališč do posameznih členov in vloženih dopolnil.
Na dogajanje se je v sredo odzval premier Janez Janša. Kot je opozoril, se poskuša s poniglavim zavlačevanjem preprečiti, da bi ukrepe sprejeli pravočasno. »To je nizkotno in podlo. Ne vem, ali bo opoziciji koristilo, če bo več sto tisoč ljudi 1. junija, ker se zakon ne bo uveljavil, ostalo brez nujne pomoči. Nikjer na svetu ni opozicije, ki bi celo noč zavlačevala sprejem nekega zakona, ki je izrazito nepolitičen, napisan zato, da se vsem pomaga,« je dejal v pogovoru za Radio Ognjišče.
Kot je še dejal, je ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, ki ga uvajajo tudi številne druge države, najučinkovitejši ukrep za gospodarstvo. Po predlogu bo veljal do konca leta, če bo potrebno, pa se ga bo za nekaj mesecev podaljšalo v prihodnje leto.
V torek so člani odbora o predlogu zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 razpravljali 14 ur, danes še tri in pol. Zdaj je zakonsko besedilo pripravljeno, da ga bo lahko državni zbor potrjeval na petkovi izredni seji.
S sprejemom zakona se mudi, saj se veljavni ukrepi za pomoč ob epidemiji z 31. majem iztekajo. »Zakon bo kot logično nadaljevanje prvih dveh protikoronskih zakonov nudil prepotrebno in izjemno dragoceno podporo prebivalstvu, gospodarstvu in trgu dela v razmerah, ko se bo epidemija z 31. majem zaključila,« je v torek dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj.
Nosilni ukrep
Kot nosilni ukrep tretjega protikoronskega zakona je vlada predvidela ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Koristil ga bo lahko vsak delodajalec, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bo mogel zagotavljati 90 odstotkov dela. Država bo za vsakega takšnega delavca subvencionirala nadomestilo plače v obsegu od pet do 20 ur tedensko.Delodajalci si želijo tudi podaljšanje sedanjega ukrepa subvencioniranja čakanja na delo, vendar bo to v mesecu juniju veljalo le še za panogo turizma in gostinstva ter z njo povezane dejavnosti. Katere so te dejavnosti, je odbor natančno določil z dopolnilom koalicije, med njimi pa so tudi organiziranje razstav, specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost ter umetniško uprizarjanje.
»Oba ukrepa sta usmerjena v ohranitev čim večjega števila delovnih mest,« je o subvencioniranju skrajšanega delovnega časa in podaljšanju subvencioniranja čakanja na delo dejal minister.
Boni za prebivalce Slovenije
Turističnemu gospodarstvu naj bi pomagali tudi tako, da bo država vsem prebivalcem Slovenije izdala bone, ki jih bo mogoče koristiti za plačilo nočitve oziroma nočitve z zajtrkom v nastanitvenih objektih v Sloveniji.Turistične bone bodo prejele osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji na dan 13. marca 2020, in sicer rojene do vključno leta 2002 v višini 200 evrov, mlajše pa v višini 50 evrov. »Vlada računa, da bo ta vloženi denar prinesel multiplikativni učinek,« je povedal minister. Pričakovati namreč je, da bodo prejemniki bonov poleg nočitve koristili še druge storitve.
V skladu s sprejetim dopolnilom koalicije bodo turistični boni prenosljivi med sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena, torej od starih staršev prek otrok do vnukov, med zakonci oziroma zunajzakonskimi partnerji ter med otroki in njihovimi zakonitimi zastopniki. Koristiti jih bo mogoče do konca leta.
Nekateri poslanci opozicije so predlagali, naj bo vlada pri določitvi vrednosti bonov bolj ambiciozna, drugi pa, naj se prejemnikom omogoči izplačilo vrednosti v denarju ali pa razširi krog ponudnikov storitev, pri katerih jih bo mogoče koristiti.
Odbor je vse te predloge zavrnil, podprl pa je dopolnilo koalicije, s katerim se bolj natančno določa, v katere nastanitvene obrate bo mogoče z bonom iti na kratek dopust. To so hoteli, počitniški domovi, turistične kmetije, zasebne sobe, planinski domovi, mladinska prenočišča, kampi in druge nastanitve za krajši čas.
Nepovratne pomoči
Predlog zakona prinaša še druge ukrepe za pomoč pri vnovičnem zagonu gospodarstva po epidemiji. Med njimi so državne pomoči v obliki nepovratnih in povratnih sredstev za podjetja kot tudi pomoč prevoznikom, žičničarjem in kmetom. Približno 125 milijonov evrov je predvidenih za zdravstvo, ker v času epidemije ni moglo izvajati velikega dela storitev.Do kriznega dodatka, ki ga je za različne skupine državljanov uvedel prvi protikoronski zakon, bodo zdaj upravičeni tudi vpoklicani pripadniki civilne zaščite. Novi upravičenci so tudi zasebni izvajalci institucionalnega varstva in pomoči družini na domu.
S ciljem pospešiti investicije je vlada v predlogu tretjega protikoronskega zakona predvidela podaljšanje ukrepov na področju gradbene zakonodaje, s katerimi se je v začetku maja zaostrilo pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij pri postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. V opoziciji so poskušali ta člen črtati, čemur so namenili velik del torkove seje, a jim ni uspelo.
Organizatorji športnih prireditev, ki teh zaradi epidemije niso mogli izvesti, bodo lahko imetnikom vstopnice izdali vrednotnico v enaki vrednosti. Opoziciji je pri tem skoraj uspelo, da bi enako veljalo tudi za koncertne in kulturne prireditve.
Vlada namerava po tem zakonu tudi pregledati neposredne tuje naložbe, ali morda ne predstavljajo grožnje varnosti oziroma javnemu redu. Pregled naj bi se izvajal med letošnjim oktobrom in sredino leta 2023.
Kritike opozicije
Predstavniki vlade so morali poslušati številne kritike iz vrst opozicijskih poslancev. »Dosedanji ukrepi vlade so bili neučinkoviti,« je dejala Jerca Korče (LMŠ), Miha Kordiš (Levica) pa je dodal, da je bilo iz prvih dveh protikoronskih zakonov do 15. maja izkoriščene zgolj kakšnih 20 odstotkov pomoči.Soniboj Knežak (SD) je opozoril na kratkotrajnost ukrepov, ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa bo namreč po predlogu veljal najdlje do konca tega leta, subvencioniranje čakanja na delo pa se za določene dejavnosti podaljšuje le za mesec dni. »Glavne težave nas še čakajo,« je menil.
Ker naj bi prva dva protikoronska zakona ne dosegla svojega namena ravno zato, ker se je hitelo s postopkom sprejemanja, so v Levici uvodoma vztrajali, naj se obravnavo preloži za nekaj dni. Odbor je ta predlog zavrnil, seja se je nadaljevala, v opoziciji pa so se odzvali z dolgotrajnim predstavljanjem svojih stališč do posameznih členov in vloženih dopolnil.
Na dogajanje se je v sredo odzval premier Janez Janša. Kot je opozoril, se poskuša s poniglavim zavlačevanjem preprečiti, da bi ukrepe sprejeli pravočasno. »To je nizkotno in podlo. Ne vem, ali bo opoziciji koristilo, če bo več sto tisoč ljudi 1. junija, ker se zakon ne bo uveljavil, ostalo brez nujne pomoči. Nikjer na svetu ni opozicije, ki bi celo noč zavlačevala sprejem nekega zakona, ki je izrazito nepolitičen, napisan zato, da se vsem pomaga,« je dejal v pogovoru za Radio Ognjišče.
Kot je še dejal, je ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, ki ga uvajajo tudi številne druge države, najučinkovitejši ukrep za gospodarstvo. Po predlogu bo veljal do konca leta, če bo potrebno, pa se ga bo za nekaj mesecev podaljšalo v prihodnje leto.
