Koraki pod krošnjami
Občina Cerklje na Gorenjskem je opremila tematsko pot, ki pokriva del prehodnega gričevnatega sveta, umeščenega med dve naravnogeografski enoti – gorski svet Kamniško-Savinjskih Alp in ravninski del Kranjskega polja na jugu, ki prehaja v Ljubljansko kotlino. Pot povezovanja Pod krošnjami (Adergas, Štefanja vas, Dvorje, Grad) je namenjena spoznavanju naravnih lepot, kulturne dediščine in drugih znamenitosti na območju občine Cerklje.
Poteka iz doline Adergasa na višje ležečo planoto Štefanjo goro, mimo Mežnarja k cerkvi sv. Štefana ter naprej mimo čudovitih polj in travnikov s pogledom na gorata pobočja Kamniško-Savinjskih Alp v Zgornjo in Spodnjo Štefanjo vas. Od tu je možna vrnitev v Adergas ali spust v ravninska Grad ter Dvorje.
Pot je dolga 11.135 metrov in traja od tri do štiri ure.
Na 11.135 m dolgi poti, ki je po zahtevnosti uvrščena med lažje in traja od tri do štiri ure, se prepletajo naravoslovne, kulturnozgodovinske in športne vsebine. Večina območja s pestro kulturno dediščino je zaščitena naravna vrednota, ki je uvrščena v Naturo 2000. Posebnost poti je njena zgodovinska vloga, ki je povezovala naselja na Štefanji gori z nižje ležečimi kraji v dolini, ki so bili med seboj kulturno in gospodarsko odvisni.
Lega tematske poti je na nadmorski višini med 350 in 748 m. Vreme na obravnavanem območju je relativno stabilno. Zaradi prisojne lege in višje nadmorske višine je tu več sončnih ur in dni brez megle, boljši sta tudi vidljivost in kakovost ozračja. Klimatski pas, ki zajema vznožje Krvavca, ima zelo prijeten vpliv na obiskovalce, kjer so v zimskih mesecih izjemno pomembni dnevi osončenja in s tem višjih temperatur, saj je območje nad mejo vpliva inverzije.
Prevladuje pretežno mešan gozd, ki je v predelu Adergasa tudi del naravne dediščine (gozd Olševek–Adergas), ekološko pa je pomembno tudi območje Možjanca–Štefanja gora. Tam so različne vrste gozdnega habitata, kot na primer divji prašiči, srnjad, lisica, jelenjad, ptice (šoja, siva vrana), močerad in druge.
Posebnost trase je njena zgodovinska vloga.
Pot povezuje nekatere pomembne točke kulturne dediščine. Samostan dominikank Velesovo v Adergasu so ustanovili bratje Valter I., Weriand I. in Gerloh III. iz Kamnika v začetku decembra 1238, Janez Vajkard Valvasor ga je leta 1689 dobro opisal v Slavi vojvodine Kranjske. V samostanu je najstarejši romarski Marijin kip na Slovenskem, pod njim pa so ohranjene katakombe. V velesovski romarski cerkvi Marijinega oznanjenja so na ogled Kremser-Schmidtove in Metzingerjeve slike. Čudovit je trajni nasad pred samostanom Velesovo, ki je vreden ogleda in daljšega postanka. Gre za zasaditev z vodometom, ki poudarja veličastno podobo baročne cerkve.
