Koronapomoč jih je udarila po denarnici

Najnižji prispevki za samozaposlene za januar so znašali 401,98 evra, februarja pa že 425,43 evra (+5,8 odstotka). Za primerjavo: leto prej, ko ni bilo krize, so se prispevki povečali iz 385,42 evra na prej omenjenih 401,98 evra (+4,3 odstotka). ​To pomeni, da je po koronaletu, ko se je življenje v Sloveniji praktično ustavilo, espejevcem naloženih dodatnih 23,45 evra bremena.

Razlog za to je višja bruto povprečna plača na ravni države: za leto 2019 je znašala 1.753,84 evra, za 2020 pa kar 1.856,20 (najnižji prispevki znašajo 60 odstotkov povprečne plače). A treba je iskati razloge, kaj je do tega pripeljalo. V preteklem letu – verjamemo, da niste pozabili – smo imeli mesece, ko sta se javno življenje, pa tudi precejšen del gospodarstva praktično ustavila. Nekaj gospodarstva še danes stoji. Da bi preprečila izgubo služb in omilila druge posledice koronavirusne krize, je vlada sprejela številne ukrepe. Tisti, ki niso smeli ali mogli delati, so dobili nadomestila, izplačevali so se koronadodatki, mnogi med njimi pa so potiskali povprečno plačo navzgor.

Kateri koronadodatki vplivajo na povprečno plačo

Kateri koronadodatki povečujejo povprečno plačo navzgor, so pojasnili pri Statističnem uradu RS (Surs), ki skrbijo za redno obveščanje javnosti na to temo: »V povprečno mesečno plačo so vključena tudi izplačila dodatkov, povezanih z epidemijo covida 19, vendar le tista, ki so bila izplačana v breme (iz sredstev) delodajalca. Tako je bil npr. krizni dodatek po ZIUZEOP (Uradni list RS, 49/20), izplačan v breme (iz sredstev) delodajalca vključen v povprečno plačo, krizni dodatek po ZIUPOPDVE (Uradni list RS, 203/20) pa ni bil vključen povprečno plačo, saj ni bil izplačan v breme (iz sredstev) delodajalca.«

Ne smemo pozabiti na minimalno plačo. Ta se je nedavno zvišala, zagotovo pa bo tudi ta vplivala na rast povprečne plače. Delodajalcem bo ta ukrep vlada omilila tako, da ga bo subvencionirala. Bo subvencionirala tudi prispevke samozaposlenih z najnižjim dohodki? Po pojasnila smo se obrnili na ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek. Njihov odgovor objavljamo v celoti (nelektorirano):


»Vezano na vaše vprašanje, pojasnjujemo, da je Vlada RS takoj ob razglasitvi epidemije COVID-19 v marcu 2020 pripravila ukrepe, tako za državljane kot tudi za gospodarstvo. Do sedaj je bilo sprejetih kar osem protikoronskih paketov v ocenjeni vrednosti 6 milijard evrov, v okviru katerih je bilo do sedaj porabljenih že približno 3 milijarde evrov.

S protikoronskimi paketi in ostalimi finančnimi spodbudami izven zakonov (npr. mikrokrediti in likvidnostni krediti Slovenskega podjetniškega sklada, krediti za turistično gospodarstvo SID banke, itd.) je Vlada RS želela nasloviti ključne izzive, s katerimi se srečuje tako slovensko gospodarstvo kot tudi prebivalci Republike Slovenije:

– Na eni strani je poskrbela za ohranitev delovnih mest z ukrepi subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa ter za samozaposlene z izredno pomočjo v obliki mesečnega temeljnega dohodka.
– Na drugi strani pa je poskrbela za zagotavljanje likvidnostnih sredstev z državnimi poroštvi za bančne kredite prek SID banke, odlogom odplačila bančnih kreditov in kreditov javnih skladov, likvidnostnimi brezobrestnimi krediti Slovenskega podjetniškega sklada in Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, odlogom plačila najemnin, odlogom plačila davkov, delnim povračilom nekritih fiksnih stroškov in drugimi ukrepi. Zagotovljena so bila tudi nadomestila za čas trajanja karantene in višje sile za zaposlene in samozaposlene.
– Izpostaviti velja tudi spodbuditev domače potrošnje s turističnimi boni.

Vlada RS se je zavzemala tudi za pomoč posebnim ciljnim skupinam in v okviru gospodarstva posebno pozornost namenila malim poslovnim subjektom – samozaposlenim, družbenikom in delničarjem ter ustanoviteljem zadrug in zavodov, ki so poslovodje. Plačilo prispevkov za socialno varnost je država oprostila v prvem valu epidemije (marec–maj 2020) in hkrati omogočila samozaposlenim, da pridobijo mesečni temeljni  dohodek v višini 700 evrov na mesec. V drugem valu pa je ukrepa združila, tako da je povišala mesečni temeljni dohodek iz 700 evrov na 1.100 evrov na samozaposlenega na mesec (minimalni prispevki namreč znašajo približno 400 evrov). Ukrep je uvedla za obdobje od oktobra do decembra 2020 ter ga s sklepom Vlade RS podaljšala do konca marca 2021. Tako lahko samozaposleni, družbenik in delničarji ter ustanovitelji zadrug in zavodov, ki so poslovodje, koristijo ukrep, v kolikor so jim prihodki od prodaje upadli za več kot 20 odstotkov. Ukrep tako vsebuje nadomestilo za plačilo prispevkov za socialno varnost in dodatno še izredno pomoč.

Zaradi uveljavitve Zakona o minimalni plači se je Vlada RS med drugim odločila, da z namenom ohranitve delovnih mest v teh kriznih časih zagotovi tudi subvencijo ob dvigu minimalne plače.«
 

Imate zgodbo za nas? Pišite nam prek spodnjega obrazca.